Možgani na dlani

Veseli smo, kadar z nami delite kakšno možgansko radovednost. Poslušalec Iztok nam je poslal elektronsko pismo, v njem pa zapisal, da je reden poslušalec naše oddaje in da bi iz prve roke rad izvedel kaj o vestibularnem švanomu. Takoj smo zavihali možgane in za odgovore prosili prof. dr. Sabo Battelino, predstojnico katedre za otorinolaringologijo na MF Univerze v Ljubljani. Kaj torej je vestibularni švanom?

Dr. Julian Rudisch se je med doktorskim študijem ukvarjal s težavami z gibanjem pri cerebralni paralizi. Skušali so povezati dogajanje v centralnem živčnem sistemu skupaj s tistim, kar se je dogajalo med gibanjem. "To je bil čudovit začetek moje raziskovalne kariere, ki me je zelo navdihnil," pripoveduje za Možgane na dlani. S Švedske se je preselil nazaj v Nemčijo, kjer je nadaljeval s podoktorskim delom, najprej v Chemnitzu in zdaj v Münstru. Ukvarja se z različnimi skupinami bolnikov, predvsem s starejšimi generacijami, posebej pa ga zanima Parkinsonova bolezen. Pripravlja: Mojca Delač.

Kako dobro poznate možgane? In kako pozorno poslušate naše oddaje? Čas je za simpatičen radijski jutranji izziv, ki bo razgibal vaša omrežja!

Pripravila ga je Mojca Delač.

Predstavljamo vam simpatično Nizozemko, ki doktorat opravlja v Belgiji, Lauriso Arneales Arauz. Laurisa se je med magisterijem v Groeningenu specializirala za področje zdravega staranja, zdaj pa je del skupine za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Univerzi Vrije v Bruslju. Njena ljubezen pa seveda- možgani. Raziskuje, kako so z utrujenostjo, ki povzroča tudi kognitivne in gibalne napake, povezani nevrotransmiterji. Avtorica oddaje: Mojca Delač.

Prevode bere: Ajda Sokler.

Ste si zapomnili, o čem ste nocoj sanjali? Znate orisati barve, oblike, zvoke, vonje? Morda boste vse te vtise po naslednjih minutah še bolj cenili. Iz zakladnice oddaj Možgani na dlani smo izbrskali tisto, ki odgovarja na vprašanje kako sanjajo slepi. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom.

Tokrat so možgani odšli na potep, že tradicionalno, bi lahko rekli, in sicer na drugo različico poletne šole TBrainBoost, ki po nekajletnem projektu TwinBrain nadaljuje zgodbo raziskovanja človeškega gibanja in skuša zgraditi mostove med raziskavami, klinično prakso in industrijo. Prof. dr. Uroš Marušič skupaj z ekipo snuje možnosti povezovanj in nadgrajevanj in na Morski biološki postaji, ki te julijske dni gosti nevroznanstvenike od blizu in daleč, sta se z Mojco Delač pogovarjala o novostih v svetu nevroznanosti gibanja.

V naših poletnih epizodah Možgani na dlani smo že velikokrat pokukali onkraj človeškega živčevja, od čebel in delfinov do meduz. Danes pa bomo pobliže spoznali skrivnostne prebivalce podstrešij, jam in zvonikov, ki oživijo zlasti ponoči in so sesalci, ki znajo leteti. Morda vas preseneti dejstvo, da so doslej odkrili že 1400 vrst, zato je to drugi največji red sesalcev na svetu. Seveda govorimo o netopirjih in o njih ogromno ve dr. Klemen Koselj, ki je z nami v tokratnih možganskih minutah.

Avtor fotografije: Simon Zidar.

Teden Helen Keller so na prvi julijski dan v Združenju Gluhoslepih DLAN obeležili s predavanjem nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška o možganih v temi in tišini. Tam je bil tudi mikrofon oddaje Možgani na dlani. Med nevrone in udeležence se bomo pomešali ob 7. uri in 35 minut, z nami pa bo tudi gospa Ana, ki živi z gluhoslepoto. Pripravlja: Mojca Delač.

Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.

Amiotrofična lateralna skleroza, ki ji nekateri rečejo tudi bolezen motoričnega nevrona, je, če zelo poenostavimo, bolezen, pri kateri živci, ki upravljajo mišice, počasi izgubljajo moč in odmrejo, zaradi česar mišice oslabijo in sčasoma ohromijo. Vzrok še ni znan, ni še zdravila, ki bi bolezen pozdravila. Pri nas z ALS živi kakšnih 150 oseb. 21. junij je mednarodni dan ozaveščanja o tej bolezni, zato smo se o novostih na področju zdravljenja in raziskovanja v zadnjem letu dni pogovarjali z doc. dr. Blažem Koritnikom, o izkušnji dela osebne asistenke, ki jo je prelila v roman, pa nam je pripovedovala Samanta Hadžič Žavski. Pripravlja: Mojca Delač.