Nedeljski gost

Gregor Pečan je od leta 2006 ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, od marca lani pa tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Diplomiral je iz elektrotehnike, poučeval matematiko na vseh nivojih srednješolskega izobraževanja, zdaj pa vse moči usmerja predvsem k prepoznavnosti Združenja in izboljšanju statusa ravnateljev. Prisega na zdravo pamet, ki jo vse pogosteje pogreša predvsem pri politiki s tem pa seveda tudi v šolstvu.

"Če je nekdo na vozičku in si upa iz hiše, zato še ni junak." Darko Đurić je športnik invalid in je najbolj neprizanesljiv prav do invalidov in športnikov. In do sebe. Rodil se je rodil brez nog in le z desno roko, a to ga ne ovira pri doseganju vrhunskih plavalnih rezultatov, potovanjih in vožnji avtomobila. Pravi šaljivec, športnik in študent. Ne nujno v tem vrstnem redu.

Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.

Dušan Milavec, dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo.

Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.

Doktorica Leonida Zalokar. Zaradi pogostih pobegov od doma, kjer ni bilo tako, kot mora biti, je čas odraščanja preživela v Mladinskem domu Jarše. Takrat je videla, kako se vzgaja, kaj vse je narobe, in si kot 14-letna deklica rekla, jaz bom tudi delala to, ampak drugače. Ob delu je končala šolanje, postala vzgojiteljica, svetovalna delavka, danes je doktorica socialne pedagogike.Leonida Zalokar je že skoraj deset let na čelu Vzgojnega zavoda Planina, v katerem najdejo dom tudi otroci in mladostniki s težavami zaradi duševnega zdravja.

Če bi se v preteklosti okoliščine obrnile drugače, bi Marta Kos Marko lahko celo sodelovala na OI v Riu de Jeneiru . Verjetno kot novinarka, čeprav je bila včasih tudi uspešna športnica. Po delu na TV Slovenija in dopisniški karieri v Nemčiji je v času dr. Janeza Drnovška vodila vladni urad za komuniciranje. O zvezdah v gospodarstvu v Sloveniji, vlogi veleposlaništva, o političnem dogajanju v Evropi in prizadevanjih za enakopravnost ljudi, pa tudi o treningih komuniciranja in položaju žensk v podjetjih in polki v pogovoru z Natašo Zanuttini.

Nedeljski gost Vala 202 je bil Aleksander Čeferin. Predsednik slovenske nogometne zveze kandidira za predsednika evropske, javno pa ga je podprla več kot tretjina vseh nacionalnih zvez, kar ga dobre tri tedne pred volitvami postavlja v vlogo favorita. Kakšna je njegova vizija nogometa na stari celini, kako poteka lobiranje in kako namerava povrniti skrhano zaupanje v nogometne institucije?

Brazilska veleposlanica v Sloveniji Katia Gilaberte je iz Ria de Janeira. Zaradi službe je čudovito mesto in plaže že kmalu zamenjala s političnim središčem države in takrat še novo prestolnico Brazilijo. Peta največja država na svetu je v politični in gospodarski krizi. Avgusta bodo odločali o razrešitvi predsednice, še prej pa bo Rio gostil olimpijske igre. Kljub kritikam, ki jih ne manjka, so prepričani, da bodo zelo uspešne.

Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.