Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.

Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."

Več kot 400 tisoč ljudi bo po ob preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, mnogi ne vedo, kaj naj z njimi. Marca bo država prebivalcem Slovenije spet ponudila ljudske obveznice in mnogi ne vedo, ali so zanje morda ugodnejši kot varčevanje na banki. Smo Slovenci res tako finančno nepismeni, da je morala vlada začeti objavljati izobraževalne podkaste, v šole pa namerava uvesti poseben predmet o finančni pismenosti? O tem v ob osmih z državno sekretarko NIkolino Prah.

Več kot četrtina držav po svetu že uvaja ukrepe za omejitev uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas: danes bo predstavljena peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, pravi antropolog Dan Podjed, sicer glas omenjene peticije, ki je gost današnje oddaje Ob osmih.

Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Eno od velikih vprašanj je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev, saj naj bi z okoli 20 odstotki postala druga najmočnejša stranka v državi. Katere so sicer teme, ki bodo najbolj vplivale na odločanje Nemcev in kakšno vlado lahko Nemci sploh pričakujejo - o tem z dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.

Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.

Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.

Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.

Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.

Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA.