Vlada poskuša z interventnim zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva povečati dostopnost do zdravstvenih storitev.Zakon je nujen, da se bo lahko po novem letu začelo pobiranje obveznega zdravstvenega prispevka. Druge določbe predloga pa so naletele na številne kritike. Ključen očitek je, da ne prinaša boljše oskrbe pacientom. O tem v tokratni epizodi Ob osmih z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje Denisom Kordežem in družinskim zdravnikom Rokom Ravnikarjem.

»Močno pijan trčil v prometno signalizacijo in nadaljeval z nevarno vožnjo«; »Pijan zapeljal na drugo stran ceste in trčil v nasproti vozeče vozilo«; »47-letnik vozil pod vplivom alkohola in kokaina ter storil več prometnih prekrškov«. To je le nekaj naslovov časopisnih in spletnih člankov v zadnjih 10-ih dneh, ki dokazujejo, da je veseli december z vidika prometne varnosti še vedno eden najnevarnejših mesecev, alkohol pa eden od glavnih dejavnikov za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Policija, Agencija za varnost prometa in nekatere nevladne organizacije so zato v teh dneh še okrepile svoje aktivnosti, korak naprej pa so s sprejemom Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, ki med drugim predvideva ničelno toleranco do alkohola, storili tudi poslanci. O podatkih, trendih in ukrepih na področju vožnje pod vplivom alkohola v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Jure Čepin z Matjažem Leskovarjem z Uprave uniformirane policije in Davidom Razborškom, direktorjem zavoda Vozim.

Vstopili smo v praznični december. Družba ali vsaj reklamna sporočila ga rišeta kot mesec poln veselja in obilja, srečnih družin za mizami, ki se šibijo pod težo dobrot. Prazniki za vse seveda niso taki, zaradi osamljenosti in različnih stisk so lahko izjemno težko obdobje. Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje pogovor z bližnjim ali klic na eno od številk za pomoč. In na drugi strani vas po vsej verjetnosti toplo sprejme prostovoljka ali prostovoljec. O tem se je Miranda Bratkič pogovarjala s Tjašo Arko, vodjo programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.

V gospodarstvu smo bolj odgovorni od vlade. Ne bomo šli na ulice, želimo pa opozoriti javnost in družbo, da ne plujemo v pravo smer. Če vlada tokrat ne bo držala obljube o ponujeni roki, se nam vsem skupaj piše slabo. Tako se je 15 gospodarskih združenj v ponedeljek z nezaupanjem odzvalo na obljubo predsednika vlade Roberta Goloba na vrhu gospodarstva, da jih bo povabil za skupno mizo. Zvečer je res sledilo vabilo predsednika vlade na pogovor. Ob tem pa smo slišali komentar ministra za finance Klemna Boštjančiča, da zahtevo delodajalskih in kmetijskih organizacij za razveljavitev ukrepov, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo, vidi kot izsiljevanje. Kaj torej pričakujejo od današnjega sestanka. O tem s predstavnikoma gospodarstva v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Gosta sta predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobič in predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah.

Pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji – ki ga obeležujemo 9. decembra – je v Sloveniji ves ta teden posvečen preprečevanju korupcije. Naša država ima na tem področju kar problem. Po nekaterih ocenah zaradi korupcije vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. V zadnjih 10-tih letih je na primer Slovenija na lestvici indeksa zaznane korupcije nazadovala za pet točk in občutno zaostaja za evropskim povprečjem. Letos je posebna pozornost namenjena vlogi prijaviteljev, ki odigravajo ključno vlogo pri odkrivanju korupcije. V vsem tem se je v tokratni epizodi oddaje Ob osmih Matej Hrastar pogovarjal z generalno sekretarko Transparency International Slovenija Marušo Babnik.

Na volitvah po Evropi v zadnjem času spremljamo pridobivanje podpore ali celo zmage desnih populističnih strank. V Italiji so to Bratje Italije, na Nizozemskem je presenetljivo zmagala Stranka za Svobodo, podobne premike pa lahko opazujemo tudi na drugih koncih sveta, na primer v Argentini in Združenih državah Amerike. Očitno gre pri tem za širši fenomen, ki nakazuje, da sredinske stranke ne znajo v zadostni meri nagovarjati strahov, ki jih imajo volivci, ali pa so preproste rešitve, ki jih ponujajo populisti bolj privlačne. O tem se je Matej Hrastar v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjal z doktorjem Matejem Avbljem.

Danes se začenja 28. Podnebna konferenca pod okriljem Združenih narodov. Pričakovanja so visoka z evropsko in tudi slovensko ambicijo o določitvi konkretnih korakov za odpravo fosilnih goriv na čelu. Ambiciozne načrte pa imajo tudi kontroverzni gostitelji letošnje konference – Združeni arabski emirati, ki načrtujejo približno 50-odstotno povečanje črpanja nafte in plina do leta 2030, ko bo že prepozno za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje. Kakšne možnosti za uspeh torej sploh ima COP28? Na kateri točki so države pri doseganju ciljev pariškega sporazuma? Kako se za pogajalsko mizo znajde Slovenija? Sijejo tudi žarki upanja? O vsem tem se je Miranda Bratkič pogovarjala s prvim in dolgoletnim pogajalcem Slovenije Andrejem Kranjcem.

Kmalu bo minilo leto dni od odhoda iz predsedniške palače. Funkcijo predsednika republike je opravljal 10 let, pred tem je zasedal vse najvišje politične funkcije v državi. Bil je poslanec državnega zbora in evropski poslanec, predsednik državnega zbora, predsednik vlade, vodil je stranko SD. Nedavno je ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Kako vidi aktualne politične razmere v državi? O tem z nekdanjim predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki je pravkar izdal tudi knjigo – bolje priročnik za politične in druge začetnike - ZMAGA JE ZAČETEK

Kako hitro pridete do izbranega osebnega zdravnika? Ste z njim v stiku samo po elektronski pošti ali se oglaša tudi na telefon? To je zanimalo tudi varuha človekovih pravic. In raziskava, ki so jo opravili v njegovem uradu je pokazala, da ljudje nimajo dostopa do izbranega zdravnika in da se čakalne vrste še naprej povečujejo. Telefoni zvonijo v prazno, klicev se ne vrača ali pa se ljudi pošilja od enega do drugega izvajalca. O tem se je v tokratni epizodi oddaje Ob osmih voditeljica Metka Pirc pogovarjala z današnjim gostom: enim od 14-tih varuhov pacientovih pravic v državi Marjanom Sušljem.

Generalna skupščina Združenih narodov je maja letos 26. november razglasila za svetovni dan trajnostnega prometa. V Sloveniji smo, glede na gnečo na cestah, še daleč od tega. Po podatkih statističnega urada so avtobusi in vlaki v Sloveniji lani prepeljali manj potnikov kot leta 2008. Za železnico sicer velja, da število potnikov zadnja leta spet raste. Gneča je še posebej nevzdržna v prestolnici, kjer ob konicah vse stoji. O vzrokih za to in možnih rešitvah se je Jure Čepin v oddaji Ob osmih pogovarjal z izrednim profesorjem na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodjem nevladne organizacije CIPRA doktorjem Matejem Ogrinom.