Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.

Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Premier Robert Golob je načrt vlaganja v obrambne zmogljivosti napovedal do konca aprila, nelagodje ob tej temi pa je za levosredinsko koalicijo več kot očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v celotni Evropi," v podkastu Ob osmih pravi politolog Igor Lukšič, ki meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v minulih približno 100 letih, zelo nepremišljena poteza.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Je to lahko korak do trajnega miru? In ali se bo trajni mir sploh kdaj naselil v Gazo, kjer Izrael spet seje smrt? Odgovore v tokratni epizodi Ob osmih iščemo s profesorjem in dekanom na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem.

Kaj po množičnih protestih v Srbiji? Ali se iz več sto tisoč glave množice razvija politično gibanje, ki bi prevzelo odgovornost in Srbijo usmerilo na novo pot? Predsednik Aleksandar Vučić se, tudi ob molku iz Bruslja, še vedno zdi trdno zasidran na čelu države. Bo prej popustil on ali protestniki? V tokratni epizodi Ob osmih o tem s sociologinjo Tamaro Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete.

Škandal goljufanja z dresi v norveškem skakalnem taboru odpira številna vprašanja o prihodnosti tega športa. Tehnološko je namreč v zadnjih letih tako napredoval, da se razlike ustvarjajo z milimetri pri opremi, nenazadnje pa je tudi to, kar je vetrna izravnava prinesla pri pravičnosti, morda vzela pri čaru tekmovanja. Ali vse to pomeni, da bodo vrh v prihodnje krojile le tehnološko najnaprednejše reprezentance, za talente iz drugih držav pa ne bo prostora? In kakšno vrzel bi v tem kontekstu prineslo obglavljenje norveškega skakalnega vrha? V oddaji Ob osmih o tem z glavnim trenerjem slovenskih skakalcev Robertom Hrgoto, ki smo ga poklicali v Vikersund.

"Uživajte, dokler lahko", je stavek, ki ga verjetno nihče, ki je doživel epidemijo covida-19, ne bo pozabil. Avtor te izjave Jelko Kacin je na današnji dan pred petimi leti ob nastopu vlade Janeza Janše prevzel vodenje vladnega kriznega komuniciranja, dan pozneje pa je prvič stopil pred mikrofone. V naslednjih mesecih so nanj leteli številni očitki od načina komunikacije z javnostjo do tega, kdo se je sploh pojavljal na uradnih novinarskih konferencah. Za oddajo Ob osmih se je v pogovoru z Eriko Štular razgovoril o tem, kako to obdobje s petletne razdalje vidi sam.

Oddaja je nastala v sklopu projekta Pet let pozneje, v katerem se na RTV že od januarja ukvarjamo s temami, povezanimi z epidemijo in njenimi posledicami. Vse lahko poiščete v naših arhivih oziroma na mmc podstrani 5 let pozneje, vsak petek izide tudi istoimenski podkast.

Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom.

Leto pred volitvami vsi možni akterji iščejo pot do volivk in volivcev in jih skušajo prepričati, da imajo tisti iskani faktor X. Na politični levici smo že nekajkrat videli ponujen novi obraz, po mnenju analitikov pa je ta scenarij tokrat manj verjeten. Te dni je živahno zlasti v Levici, ki je pred vrata postavila Miho Kordiša, ta pa že napoveduje svojo stranko. Živahno je tudi na desni strani. Kaj še lahko pričakujemo? Naš sogovornik je Bogdan Biščak, dolgoletni soustvarjalec in opazovalec slovenske politike.

Dan pred osmim marcem se bomo posvetili enakopravnosti žensk na področju, kjer vajeti še vedo trdno v rokah držijo moški – športu. Z izjemo nekaj posamičnih športov so ženske športnice plačane precej slabše kot njihovi moški kolegi. Je razlog samo v številčnosti občinstva? Zakaj ni več žensk tudi v vodstvenih organih klubov in športnih organizacij? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z dvema strokovnjakinjama.

Gostji:

- Andreja Leskovšek McQuarrie, nekdanja alpska smučarka, olimpijka in nekdanja predsednica ŽNK Radomlje

- Tanja Kajtna, Fakulteta za šport UL

Sredi leta naj bi na vpadnicah pred Ljubljano začel delovati sistem dinamičnega omejevanja hitrosti. Avtomatski sistem bo uravnaval hitrost vožnje tako, da bi cesta ostala čim bolj pretočna. Če bo na obvoznici zastoj, to pomeni znižanje omejitve že na avtocesti. Medtem se pojavljajo tudi ideje o znižanju splošne omejitve na avtocesti na 110 kilometrov na uro. O možnih ukrepih za izboljšanje pretočnosti prometa v današnji epizodi Ob osmih s Simonom Dettelbachom s Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo.