Od srede do srede

»Odločitev Evropske komisije, da rumeno luč začne prelivati v zeleno za prijateljsko republiko Hrvaško, politično vodstvo Republike Slovenije spravlja v jezo,« uvodoma pojasni Ali Žerdin ter doda, da je nekaj razlogov za to, da komisija pri vsem tem ravna čudaško. »Predvsem v perspektivi slovenskih poslancev, da se nikamor ne mudi ter naj to temo vržejo na naslednjo komisijo,« mu pritrdi komentator Janez Markeš. Komisija je v zadnjih izdihljajih Junckerjevega predsedovanja potrdila, da je Hrvaška pripravljena za vstop v schengen. Problem razmejitve v Piranskem zalivu kljub temu ostaja odprt na enkrat način. Že res, da se naslavlja na argument, da ima Hrvaška težave z vladavino prava ter zaradi tega ne sodi v schengensko območje. Pri schengnu gre vendarle predvsem za to, ali je država zmožna svoje meje upravljati na način, ki je z zapletenimi in obsežnimi sporazumi določen. »Geografska razmejitev Hrvaške in Bosne in Hercegovine pa je prvič takšna, da je meja zelo dolga, ter drugič, da je znaten del meje na manj naseljenih območjih. Zaradi same narave meje pa je ta toliko težje obvladljiva,« nadaljuje Žerdin. Tehnični vidik tu ni tako nepomemben, vendar komisije to ni prepričalo. »V interesu Slovenije je, da se meja premakne nižje, saj bi se tako pretočnost meja razbremenila,« pojasni Markeš ter doda, da je vladavina prava še pomembnejša kot pretočnost. Če obstaja neka pozitivna sodba je namreč na vladavini prava, da se sodba tudi udejanji. To pa odpira naslednje vprašanje, ne samo to, koliko teže ima Slovenija, temveč tudi ali Evropo konstituira politična korupcija. Če je temu tako, pa se nadaljnje sprašujemo, kakšne varovalke ima Slovenija, da zavaruje svojo suverenost ter avtonomnost.

Koliko denarja bi bil Janez Markeš pripravljen zapraviti za nakup Grenlandije? S tem vprašanjem je Ali Žerdin uvedel debato o nedavni ponudbi Donalda Trumpa Danski o nakupu največjega otoka na svetu, njegov sogovornik pa je odgovoril s citiranjem filma Boter I. Ponudba bi morala biti taka, da je ne bi bilo mogoče zavrniti. V primeru Michaela Corleoneja iz filmske klasike je to pomenilo: 10.000 dolarjev ali možgani na steni ... Danska je Trumpa zavrnila relativno elegantno, meni Žerdin, a je ponudba delovala blazno. Tu ne gre le za Grenlandijo, ampak za biti ali ne biti planeta, je prepričan Markeš. Morda v Washingtonu računajo, da tam nekoč ne bo več ledu. Tedaj bo mogoče na Grenlandiji črpati nafto, New York bo morda potopljen. Američani so v zgodovini, tudi za bagatelne zneske, kupili marsikaj. Ozemeljskih apetitov niso reševali le z vojno. Tedaj zemlja ni bila nič vredna, nafte niso poznali, ljudi ni bilo toliko. Danes bi bil glavni junak, kdor bi kupil amazonske gozdove in odredil, da jih pustimo na miru, pravi Žerdin. Emmanuel Macron je Jaira Bolsonara vizionarsko izpostavil kot namernega zažigalca amazonskih gozdov in rekel, da nam gori hiša.

Pred vrati je petkov shod za podnebno pravičnost, ki se bo pet minut do dvanajste ure pripetil po številnih mestih po svetu, tudi v Sloveniji. Kot je znano, ga je sprožila švedska najstnica Greta Thunberg. »Zadeva je dobila pospešek, klimatske spremembe so prišle do točke, ko so ukrepi potrebni in so ljudje začeli poslušati. Prej so šla skozi eno uho notri in drugo ven,« pravi Ali Žerdin. »Shod v Sloveniji bo klimatske cilje povezal s temeljitimi spremembami delovanja družbe, s pravičnostjo,« je dodal kmalu zatem, ko se je vrnil z vroče napovedi protesta v ljubljanskem Pritličju. Res vroče, potekala je v razgretem Pritličju, kjer je bilo nad 40 stopinj Celzija. Tudi tako so želeli akterji shoda predstaviti posledice globalnega segrevanja.

Tokrat se komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš pogovarjata o četrti ustavni obtožbi v zgodovini parlamentarizma Republike Slovenije. Pogovarjata se o preteklih ustavnih obtožbah, ki so doletele Slovenijo, ter o tokratni, ki je doletela predsednika vlade Marjana Šarca. Obtožbo so vložili v stranki SDS, in sicer zaradi ne uresničitve novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. »Slovenska ustava že kakšnih pet let ni usklajena s predstavami ustavnega sodišča,« v uvodu pojasni Žerdin. »Ne gre za tehnično, temveč za ideološko vprašanje. Kako polarizirati prebivalstvo, ga postaviti v pozicijo širšega konteksta razreda neke slovenske družbe,« pravi Markeš ter dodaja: »Če cerkev poskuša ideologizirati šolstvo in ga uporabiti za to, da se razprši po celotnem javnem prostoru v smislu javnega prostora, ki je ločen od cerkve, imajo v tem primeru prav.« Njihovo zmoto in napako vidi v tem, da poskušajo s političnimi sredstvi vplivati na univerzo. Izgubljamo razsvetljenski karakter slovenske družbe, s tem pa se rušijo temelji individualizma, ki je vzpostavil zahodno evropsko civilizacijo, je še poudaril delov komentator Markeš. V čem je problem? Kaj zahteva pobuda za spremembo šolskega sistema? V čem tu tiči nevarnost? Prisluhnite pogovoru!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se v tokratnem sredinem pogovoru osredotočila na nedavno javnomnenjsko raziskavo, ki je prinesla dve veliki spremembi: Borut Pahor je moral mesto najbolj priljubljenega politika prepustiti Marjanu Šarcu, SDS pa je mesto najbolj priljubljene stranke prepustila LMŠ. »Običajno se zgodi, da stranka na volitvah doseže določeno število odstotkov, to število pa do naslednjih volitev kopni in kopni. Tokrat se je zgodilo obratno: javnomnenjska raziskava je pokazala, da je LMŠ bolj priljubljena, kot je bila na volitvah,« je povedal Žerdin. Ob tem se je vprašal, ali Šarec dela prave stvari ali drugi delajo napačne. Spregovorila sta tudi o razlikah med Šarcem in Janezom Janšo in o populizmu kot novi realnosti Evrope, ki jo je po besedah Markeša treba postaviti v okvir do demokracije in do države.

Pogajanja o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije so dogodek desetletja, ki bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Vsaj tako sta prepričana Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. »Zgodba o brexitu se je začela slabo, nato pa je šla samo še na slabše,« je prepričan Žerdin. »Situacija je nepregledna, saj zdaj samo iščejo ideje, s katerimi naj pridejo v Bruselj.« Podobno razmišlja Markeš, ki že dalj časa podrobno spremlja dogajanje v Veliki Britaniji: »Zanimivo je, da se ni stresla borza. Po dveh letih je dokončno jasno, da predlog Therese May ni sprejemljiv. Evropska unija je ostala na trdnih stališčih, o drugem pa se ni hotela pogovarjati. Zmedo vnašajo samo signali Angele Merkel, češ da so v EU še pripravljeni na pogajanja.« Sogovornika sta prepričana, da Evropska unija še naprej potrebuje Veliko Britanijo, vendar s pomembno pripombo – EU potrebuje Veliko Britanijo iz nekega starejšega obdobja. »Evropa potrebuje Churchillovo Veliko Britanijo,« je rekel Žerdin, Markeš pa je pristavil: »Velika Britanija je vedno imela politično kulturo, ki je znala ohraniti Evropo. Ta koncept stabilnosti je izrednega pomena, da se ne razmnožijo ekstremi, ki iz nas delajo živali. Sedanja Velika Britanija tega nima.« Prisluhnite pogovoru.

Danes medijska hiša Delo razglaša novinarske dosežke leta in Delovo osebnost leta 2018 ter vstopa v 60-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti se komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sprašujeta po funkciji časopisov danes, v času svetovnega spleta in družbenih omrežij. »Svoboda besede in svoboda tiska sta potekali vzdolž demokracije in razsvetljene pameti. Tiskana beseda ima to moč, da obteži pomen. Ima neko izjemno racionalizacijsko poslanstvo. Če govorimo na ravni civilizacije, so tiskani mediji ogroženi in v zapadu,« pojasnjuje Markeš. Nocojšnji slavnostni prireditvi v počastitev 60-letnice časopisa Delo v Cankarjevem domu bo v prvem preddverju sledilo odprtje razstave starih časopisov iz zbirke Alija Žerdina Časopis, prvi odtis zgodovine. Na razstavi si bo moč ogledati izvode časopisov, ki so bili zaplenjeni, a so se z iznajdljivostjo ljudi v uredništvih rešili. »So znak državljanskega poguma ljudi, ki so se ukvarjali s pisano besedo. Znak politične pronicljivosti in znak zaveze k širjenju mej svobode,« razlaga Žerdin. Delova novinarja se dotakneta tudi pojma urednikovanja in svobode govora. »Tisk ni samo poslanstvo, temveč tudi igra določenih interesov ter predvsem novic,« pojasnjuje Markeš. Kakšna je funkcija medijev danes? Kako je s svobodo govora ter svobodo medijev? Kaj je temeljno poslanstvo slovenske tiskane besede? Prisluhnite pogovoru.

Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se tokrat posvetila splošnemu nezadovoljstvu po svetu. »Na Madžarskem se stvari zaostrujejo, ljudje so šli na ulice zaradi novega zakona, ki delovni sili nalaga, da brez ugovorov sprejme do 400 ur nadur letno,« v uvodnem delu pojasnjuje Ali Žerdin. Količina dopustnih nadur se podvaja, zato se je zakona oprijel vzdevek suženjski zakon. Delov komentator in urednik se sprašuje o vzrokih teh sprememb ter o tem, kaj je pravzaprav tako nenavadno, da so se tudi pri naši vzhodni sosedi začeli upirati vladajočim. Janez Markeš je pojasnil, da je v tem za Evropsko unijo neko veliko upanje. »Tako kot v Franciji, kjer se dogaja veliko več, kot le spremembe v ceni bencina. Ljudje hočejo sistemske spremembe ter preureditev družbe,« razlaga Markeš. Žerdin sicer situacijo v Franciji vrednoti z zadržkom, saj je gibanje rumenih brezrokavnikov po njegovih besedah tako kohezivno oziroma razpršeno, da zahteve gibanja na nek način lahko rekonstruiramo le iz različnih anket, ki so bile posnete na ulici. »Iz teh anket lahko slišimo zelo različne domislice, na kakšen način si Francozi predstavljajo prihodnost,« je dejal Ali. Kaj je skupna točka naraščajočega nezadovoljstva po svetu, kako nam gre v Sloveniji ter kako pristopati k ekonomski in osebni svobodi? Prisluhnite pogovoru.

Zbudili smo se v jutro, v katerem so postali znani rezultati volitev v ameriški senat in predstavniški dom. Rezultate volitev so v Od srede do srede tokrat komentirali Ali Žerdin, Janez Markeš in Veso Stojanov, nekdanji dopisnik Dela iz ZDA. Strinjali so se, da bo imel ameriški predsednik Donald Trump po novem kar nekaj težav, saj so večino v predstavniškem domu tokrat osvojili demokrati. Markeš je dejal, da je Trump tako dobil novo aktualno sporočilo. Te volitve so bile tako rekoč referendum o – Trumpu. Zamenjal se je skoraj celoten predstavniški dom, v senatu pa tretjina. Komentatorji so si bili edini, da so te volitve odločile ženske in s tem tudi zatrasirale novo smer demokratične debate v ZDA. Janez Markeš je predvsem zadnje izpostavil kot izjemno pomembno. Ali Žerdin je dejal, da je kljub temu protislovno dejstvo, da je v enem domu znatno porasla moč demokratov, medtem ko so na drugi strani v senatu celo izgubili nekaj vpliva. Za Vesa Stojanova to na drugi strani ni tako presenetljivo. »Senatorji imajo šestletni mandat, vsako drugo leto se voli tretjina. Letos je bilo v reelekciji 26 demokratski senatorjev, nekateri od teh so prihajali iz tako imenovanih republikanskih držav,« je dejal nekdanji Delov dopisnik.