Od srede do srede

»Pomladi je konec, prišlo je poletje in treba je sestaviti koalicijo,« je v uvodu začel Ali Žerdin. Karte so se premešale tudi z izključitvijo Milana Brgleza iz SMC, ki je predstavljal steber znotraj stranke in se ni strinjal z vstopom SMC v koalicijo s SDS. »Če bi to držalo, bi bila desnosredinska koalicija precej bolj verjetna, kot se je zdelo na začetku tedna, ko je bila še pomlad,« dodaja Žerdin. Ta je vprašal Markeša, kako verjetno se mu zdi, da bi bila koalicija SDS in SMC možna. Markeš o tem dvomi, prav tako Žerdin. Gre za to, da niti volilno telo SMC ne bi razumelo in želelo te koalicije, Žerdin navaja rezultate javnomnenjskih raziskav. »To je po svoje povsem razumljivo, saj je bil odnos med strankama v preteklosti vsej prej kot prijateljski.« »Vidim, da koalicije ni na pomolu oziroma vidiku,« ugotavlja Žerdin. »Hipotetična levosredinska koalicija se precej muči pri svojem sestavljanju, medtem ko desnosredinsko koalicijo čaka predvsem to, ali bo Janša dobil mandat parlamenta za sestavo vlade.« »Ne verjamem vsem tem velikim spopadom, med Brglezom in Cerarjem je šlo za oseben spopad,« meni Markeš. »Zelo verjetno,« mu je pritrdil Žerdin. Delova komentatorja sta razglabljala tudi o možnih vzrokih za izključitev in povodih zanjo. »Očitno je Brglez zaznal, da se Cerar pogovarja o neki koaliciji, v kateri ne bo Levice, bi pa bila NSi. Če to drži,« ugotavlja Markeš, »so si ves čas prizadevali, da v vladi ne bi bilo Levice. Če so vse te spletke imele smisel to, da bi z nekim uradnim razlogom dobili vlado, v kateri je NSi, in ne Levica, imamo resno težavo.« Delova komentatorja sta povezave dogajanja v slovenski politiki iskala tudi v primeru ZDA in Donalda Trumpa. Spraševala sta se tudi o tem, ali bi hipotetična vlada Marjana Šarca spremenila logiko, kakršna je bila na dnevnem redu v zadnjih treh letih in desetih mesecih. Bi ta vlada logiko radikalizirala v smer neoliberalne ideologije ali bi šlo za nadaljevanje iste zgodbe z drugačnimi obrazi?

Slovenija je bolj evropska od evropske komisije in še naprej vztraja na vladavini prava, čeprav je evropska komisija šla v balkanska posla. Evropska komisija bi morala biti varuh vladavine prava, pove Delov komentator Janez Markeš, ki bi podprl predsednika vlade, da Slovenija toži Hrvaško, vendar ob tem upa, da vedo, kaj delajo. Tisti, ki bodo upravljali s to tožbo, morajo vedeti, kaj počnejo. Ker ne napadeš, če ne veš, da boš zmagal. Markešu se zdi prav, da Slovenija izkaže svojo suverenost in svojo privrženost vladavini prava. »Zdaj se balkanska posla dogajajo v Bruslju. Jean-Claude Juncker je zame zelo veliko razočaranje, saj bi moral stati za spoštovanjem vladavine prava,« meni Markeš. Če bi padla teza, da nimamo razloga za odhod v Bruselj, ker so se balkanska posla preselila tja, bi bila to velika kriza, ker bi potem nacionalizmi dobili prosto pot. Kar se dogaja z naskokom Hrvaške na arbitražno sodbo je nič drugega kot nacionalistični pohod. Hrvaška bi že davno sprejela to sodbo, če se ne bi bala nacionalističnih notranjepolitičnih učinkov. Markeš podpira, da Slovenija pokaže suverenost in je s tem bolj evropska od evropske komisije ter še naprej vztraja na vladavini prava, čeprav je evropska komisija zapustila pozicijo vladavine prava in šla v balkanska posla.

Markeš in Žerdin o sestavljanju koalicije Če bi v drugem krogu vlado sestavljal Marjan Šarec, je ključno vprašanje, ali ima v svoji koaliciji Levico ali ne. »Relativnega zmagovalca imamo, vendar ima le-ta težavo, da ne želi z njim nihče podpisati sodelovanja. Na drugi strani pa imamo nekakšno koalicijo okoli Marjana Šarca, ki pa nima nobenega namiga s strani predsednika republike, da bi utegnila dobiti mandat za sestavo vlade,« uvodoma pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Kakšno vlado bi glede na trenutne razmere in rezultat volitev potrebovali, je pravo vprašanje, izpostavi komentator Janez Markeš. Komunisti so postali kapitalisti in jih veže kvečjemu spomin na nekaj, kar je minilo, meni Markeš. Nekateri so šli v kapitalizem, drugi pa v muzej, mu odgovori Žerdin. Delati spravo je dvakratno narobe, saj eni niso faktor, drugi pa ne obstajajo več. Treba se je vprašati, kdo bo sestavljal vlado? Janša ali Šarec ter v čem je razlika. »Razlika je v tem, da za Janšo predsednik republike pravi, naj poskusi sestaviti koalicijo,« kar se Markešu zdi popolnoma korektno, saj gre za relativnega zmagovalca volitev. Leta 2011, ko je Zoran Janković dobil mandat, se mu je števec ustavil pri številki 42, zaradi česar je nalogo sestavljanja koalicije prevzel Janez Janša, ki pa je bil pri tem uspešnejši. To se utegne zdaj zgoditi njemu. V čem bi bila razlika med Janševo in Šarčevo vlado? Razlika bi bila kvečjemu v tem, da je Janša zelo definiran in koncipiran politik, kakršna je bila tudi njegova vlada, Šarec je pa odprta, prazna posoda, v katero je mogoče vstaviti marsikaj. V tem primeru je to njegova prednost. V neoliberalni ideologiji so pa vsi šibki. Če bi v drugem krogu vlado sestavljal Marjan Šarec je ključno vprašanje, ali ima v svoji koaliciji Levico ali ne. Zakaj? Ker je bila poleg stranke SDS to edina stranka, ki je nastopala z zelo jasnim konceptom.

»Tisto, kar se dogaja, je pomembno, vendar je nevidno,« je v uvodu videokomentarja povedal Ali Žerdin. S tem je mislil na lovljenje 46, 47 oz. 48 glasu za sestavo nove vlade. Delova komentatorja sta nadaljevala z metaforiko podvodnega lova, v katerem je treba iz jate izključiti najšibkejše, s čimer sta imela v mislih to, da se med seboj pogovarjajo predsedniki strank. Kaj se bosta torej jutri neformalno pogovarjala (in dogovorila) Borut Pahor in Janez Janša? »Jutri se bosta pogovarjala o tem, kako se lovi ribe,« je dejal Markeš, »ribe, pa sardelce in tune,« je v šali dodal Žerdin. »Gre za resnejšo zadevo, pri kateri je sicer relativen zmagovalec jasen, vse ostalo pa je pod kar velikim vprašajem,« je dejal Žerdin. Markeš je dodal, da je Marjan Šarec v intervjuju za Delo dokončno ovrgel možnost, da bi šel v koalicijo z Janšo. »Je pa možen prebeg v desni tabor SMC in SD, vse ostalo je nerealistično,« razmišlja Markeš in doda, da ni junaka, ki bi lahko rekel, da Janša bo ali pa ne bo sestavil vlade. Bo SD šla v koalicijo z Janšo? Smo v situaciji, ki ni nova; zgodovinski sporazum med SDS in SD je vroča mokra želja našega predsednika že dlje časa, saj je že prej nakazoval na to, kar pa je blazno nevarno, je opozoril Markeš. »Kar je perverzija zgodovine je v tem, da je ta koalicija že obstajala, a je imela mediatorja Janeza Dernovška,« je dejal Žerdin. Bo kapital spodrinil demokracijo? »Četudi na zunaj deluje, da med SD in SDS vlada velika razlika, bi lahko na primeru Teš 6 trdili nasprotno,« je dejal Žerdin. Ob koncu sta se dotaknila tudi ideje, da za mandatarja postavimo dobrega direktorja ali menedžerja, kar je po mnenju Markeša povsem zgrešeno. »Mi potrebujemo državnike, ki sicer razumejo ekonomijo, potrebujemo pa tudi rehabilitacijo političnega govora. Politiki je treba vrniti čast,« je Markeš citiral Golobiča.

V zadnjem pogovoru Delovih komentatorjev Alija Žerdina in Janeza Markeša sta sogovornika napovedovala katastrofo po volilni nedelji. Pa je po zdaj stanje res katastrofalno? Niti nista več tako pesimistična. Ljudje so pokazali, da želijo pluralno sestavo v državnem zboru in tudi na ta način je orbanizacija Slovenije na nek način onemogočena, kar je po mnenju Markeša dobra novica. Žerdin se strinja, da razdrobljenost strank (kar devet jih je), ki so dobile sedež v parlamentu, onemogoča spreminjanje ustave na točki volilnega sistema. Markeš je še enkrat ponovil besede Janeza Janše v enem od soočenj v predvolilnem boju, kjer je rekel, da sta tako Miro Cerar, kot Marjan Šarec le podaljšek Foruma 21. Oba sta bila tako označena za marionete, prvi Kučana in drugi Golobiča. Sprašuje se, če bosta lahko prvaka strank SMC in LMŠ to prežvečila in kljub temu z njim stopila v koalicijo? Po mnenju Markeša se to verjetno ne bo zgodilo. Pozitivno presenečenje tokratnih volitev je za Markeša zagotovo Alenka Bratušek, ki sicer sama ni prišla v parlament, a Markeš si želi, da bi postala ministrica, če bi se stvari pri oblikovanju vlade tako obrnile. Všeč mu je namreč njena pokončna in dosledna drža. Težišče je šlo, po besedah Markeša, od fasadnega levičarstva nazaj na vsebinsko postavko, v kateri padajo neoliberalne maske. Tipičen primer je po njegovo stranka SD, ki se bo morala resno vprašati o svojem delovanju. Vprašanje je, če Janša ne bo mogel sestaviti vlade, kdo jo bo? Če bo to delo padlo na Šarca, pa bo moral odigrati vlogo pokojnega Janeza Drnovška, ki mu je leta 1996 uspelo povezati mnogotero pahljačo strank. Zanesljivo ne bomo dobili levosredinske ali leve vlade, pač pa lahko dobimo samo sredinsko vlado, ki utegne imeti elemente pluralizma, kjer bo vsakdo moral biti slišan in nekatere vrednote ne bodo smele biti neslišane. Nekaj pa je gotovo, da si Slovenija zato, da ne postanemo druga Italija, težko privošči še ene volitve. Kako komentirata volilne rezultate stranke Desus ter morebitni odstop prvaka stranke NSi, lahko preverite v posnetku.

»To je zadnji videokomentar Od srede do srede pred razglasitvijo katastrofe,« uvodoma pove Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da bo izid letošnjih volitev zelo kaotičen. »Zdaj vsi stavijo na to, da Janez Janša ne sme zmagati. Že na samem soočenju predsedniku SDS ni bilo potrebno narediti drugega kot se smehljati in biti miren. Če bi samo malo pokazal svoj pravi obraz, bi že zamočil,« Janševo držo na soočenju komentira Markeš. To, kar se bo zgodilo, je odsotnost vseh konceptov. Danes imamo stanje popolnoma ubitega javnega prostora in temu primeren bo tudi rezultat volitev. Na volitvah se opredeljuje za manjše zlo, pove Markeš, ki še ne ve, koga bo volil. »Glede Levice imam precej ambivalentna čustva, a koncepti, ki jih je Luka Mesec zdaj izražal, so bili edini konkretni. Kar obžalujem, je da Janša ni dal intervjuja za Delo, izpostavi Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. To je klasika, komentira Markeš. Komentatorja se dotakneta tudi obiska turškega igralca in manekena Buraka Özçivita. »To je prvi Turk, ki je bil pri nas sprejet z odprtimi rokami in to s strani najširših ljudskih množic oziroma tistih, ki hkrati kurijo kresove, češ, da Turki prihajajo.«

Dogodek sem spremljal celo soboto, prizna Delov komentator Janez Markeš, ki je kraljevo poroko spremljal, kot pravi, izključno iz politično analitskih razlogov. »Videl sem več kot sem pričakoval, gledal sem pa odtenke stanja duha v Veliki Britaniji. Kraljeva družina je pet ali šest korakov nad angleško politiko.« Markeš je imel med spremljanjem poroke vtis, da je princ Harry res zaljubljen v Meghan Markle, kraljeva družina pa je njegovo ljubezen, zdaj že ženo, lepo sprejela, kljub temu, da je feministka. Zanimiva se mu je zdela tudi modernistična postavitev samega rituala, izbor pesmi in prisotna estrada. Kot meni Delov komentator, so s tem želeli pokazati predvsem, da Anglija sicer noče biti del nekdanje moči in slave, sočasno pa je ne zapušča. »To je bil v bistvu Hollywood in Hollywoodu, vse skupaj je bila zgodba.« Na kraljevi poroki so pokazali svojo kozmopolitsko nastrojenost, ki je vključujoča in poskuša v svoj sistem vgraditi drugačnost, kar ji koristi, ne škoduje. Aktivna angleška politika po ravna ravno obratno, saj se poskuša zapreti, meni Markeš. Če imaš pred sabo zaljubljenega vnuka, kaj lahko narediš? Bolj ko mu boš branil, bolj bo šel za tem. Zakaj ne bi to vgradili v nek nov pogled na svet, ki je hkrati ta trenutek že alternativen.

»Donald Trump se prepoznava v tem, da bo vzpostavil mir na bližnjem Vzhodu, po tem ko je podrl sporazum z Iranom. Istočasno je prenesel ambasado iz Tel Aviva v Jeruzalem, s čimer se je povezal z izraelskimi oblastmi in sionistično ideologijo, ki sebe postavlja za izvoljeno ljudstvo, vse ostale pa za nezaželene. In kaj imamo? 60 mrtvih, ki so bili ustreljeni s strani ostrostrelcev,« ogroženo srečanje med ameriškim predsednikom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom komentira Delov komentator Janez Markeš. »Ves svet je nedvoumno prepoznal prekomerno uporabo sile in Kim Džong Um vse to seveda opazuje.« Kaj je Kimov motiv? Preživetje. Verjetno se je vdal v usodo, da bo končal v neki kapitalistični tranziciji, podobno kot Kitajska, kar bi bilo za njega povsem optimalno. Njegov cilj je, da posodobi državo brez večjih političnih poškodb. Ali mu je Zahod to pripravljen dati, pa je drugo vprašanje. Pozicija, v katero ga je sedaj postavil Trump nakazuje na to, da se bo Kim Džong Um umaknil in še naprej rožljal z orožjem. Komentatorja se dotakneta tudi domačih predvolilnih političnih kampanj.

»Množica nastopajočih, ki smo jih gledali na prvem predvolilnem soočenju, je bila nepregledna,« meni Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Ob tem izpostavi dejstvo, da je v studio nacionalne televizije prišlo 19 moških in ena ženska oziroma predsednica stranke, kar se mu zdi precej sporno glede na zakonodajo o kvotah. Konsenza o razvoju zdravstvenega sistema ni, kar se Žerdinu zdi dobro za volivce in volivke, saj se bodo lahko odločali na osnovi razlik, ki so vzpostavljene med političnimi strankami. Strategi levice v širšem pomenu besede pomanjkanje konceptov poskušajo nadomestiti z dvigovanjem strahu proti Janezu Janši, pravi Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da so politični akterji postali precej nezanimivi. »Janša po nekaterih anketah kraljuje kot relativni zmagovalec in se posledično razpihuje strahove, v smislu, da morejo preostali stopiti skupaj, da Janša ne bi zmagal.« Naenkrat je z današnjim dnem Desus postal levica, čeprav je bil Karl Erjavec dvakrat v Janševi vladi, izpostavi Markeš, Žerdin pa doda, da je Erjavec od leta 2004 neprekinjeno v vladah. Ali je lahko Erjavec središče prihodnje levičarske politike? Je mojster preživetja. Levica je šibka v tem, ker razmišlja zelo socialno, ne razmišlja pa o tem kako zagotoviti sredstva, da bomo socialo financirali.

Delova komentatorja