Od srede do srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes razpravljata o govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob prvem poročilu kongresu o razmerah v državi. O vsebini nima smisla razpravljati, ker je znana, lahko pa se razpravlja o formi. Prva dama Melania Trump je na dogodek prišla sama, poleg tega pa je bila, za razliko od senatorjev demokratskega porekla, ki so bili odeti v črnino, oblečena v belo. Populisti vedno poskušajo pokazati, da predstavljajo ljudstvo, medtem ko so drugi ničvredni. V tem stilu je tudi Trump predstavil svoje uspehe, da je kot predstavnik ljudstva uresničil svoje napovedi o zastopanju ljudstva. To je bilo bistvo njegovega govora, v ozadju pa je tlela razlika med lepimi besedami in realnostjo. Komentatorja se dotakneta tudi domače politike. Ne moreš v Republiko Srbsko po finančno podporo za kemično čisto, nacionalno in ideološko desno zgodbo. Preprosto ne moreš, pravi Markeš. »Če bo konkurenca to uspela unovčiti, se bo stranki SDS to zelo poznalo.« V okviru notranjega dogajanja se Žerdin in Markeš pogovarjata tudi o nameri Slovenije, da prizna Palestino. V državnem zboru je okoli te teme precej zmedena slika, pravi Žerdin, ki meni, da se bo odločitev preložila na naslednji parlamentarni sklic. S tem se strinja tudi Markeš. »Izrael in Slovenija imata zgodovinsko gledano zelo lepe odnose.«

Delov komentator Janez Markeš ima danes zaradi odsotnosti komentatorskega kolega Alija Žerdina ob sebi urednika zunanjepolitične redakcije Vesa Stojanova, s katerim razpravljata o Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, politiki Donalda Trumpa in današnji stavki javnega sektorja. Glede na to, da je Evropska Unija nekoč že poskušala opozoriti Kitajsko in druge azijske velesile, da je nekorektno imeti konkurenčnost svojih produktov postavljeno na socialno neenakost, je morebiti vendarle prisotno zrno soli, pravi Markeš. »Trump nikoli ni skrival, da mu je v prvi vrsti v interesu dobrobit ZDA.« Komentatorja se dotakneta tudi današnje stavke javnega sektorja, za katero Stojanov meni, da imajo sindikati bolj prav kot pa vlada. »Ravno s tem, ko so zdravnikom dovolili povišanje plač, so porušili sistem enotnega plačnega sistema v javni upravi,« pravi Stojanov. Sporen se mu zdi predvsem Virantov plačni sistem, ki je po njegovem mnenju generator vsega tega, saj je pod eno streho postavil različne poklice. Prihodnja vlada bi morala opustiti ta sistem in narediti nov plačni sistem, ki bi bil ločen za državno upravo in birokrate, šolnike, zdravstvo, vojsko in policijo. S tem bi pridobili več manevrskega prostora. Markeš problem vidi predvsem v tem, da je zaradi ne povsem uspele privatizacije prišlo do elitizacije. »Naenkrat je en sloj vreden več kot drugi.« Bistvo ni v tem, da bi ljudje zahtevali denar, ki ga ni, ampak da zahtevajo, da če denarja ni, da ga ni za nikogar. Kolikor ga pa je, pa naj bo za vse, ne pa da se vzpostavljajo razlike, ki pa so enake privatizacijski logiki.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o spornemu sojenju litovskih sodnikov na ponedeljkovi rokometni tekmi med Slovenijo in Nemčijo. »Kolikor sem poslušal o pravilih, se mi je zdelo objektivno, da je bila storjena napaka s slovenske strani, vendar ne za rdeči karton. Stvar torej smrdi,« meni Markeš. Trenerjeva izjava, da bi rokometaši protestno zapustili prvenstvo, se komentatorju zdi simpatična reakcija, vendar pa bilo potrebno premisliti, kaj bi se zgodilo, če bi to res storili. Medtem je predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS) Franjo Bobinac na izredni seji predsedstva zveze že povedal, da rokometaši ne zapuščajo prvenstva predčasno. Ob dramatičnem dogajanju na evropskem dogajanju, ki se odvija v Zagrebu, sta se komentatorja dotaknila tudi domnevnega »skrivnostnega« dogovarjanja Mira Cerarja in Andreja Plenkovića o reševanju spora o meji. Markeš ne vidi razloga, zakaj bi Cerar igral dvojno igro. »Ni logično, da bi izvajal tiho diplomacijo o tem, da bi mimo arbitražne sodbe vendarle implementirali dvostranski sporazum.« Če bi Cerar sedaj naredil sporazum s Plenkovićem in bi arbitražno razsodbo preimenovali v novo dvostransko pogodbo, bi slovenskega premierja križali na volitvah. Zakaj bi se Cerar sploh šel pogovarjati v Zagreb in s tem tvegal očitke, kakršne je tudi dobil? Nekaj časa je zavračal vsak dialog, nato pa se je odločil, da gre tja, kar je logično, saj so istočasno iz Bruslja prihajali signali, da si morata državi bolj prizadevati za skupen jezik.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata letošnjih parlamentarnih volitvah. Prve Delove ankete kažejo, da je prva izredno močno stoječa SDS, potem je stranka Marjana Šarca, stranki SMC pa kaže malce bolje kot v povprečno preteklo leto.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o nevarnih rdečih gumbih Trumpa in Džong Una

Delova komentatorja tokrat razpravljata o Jeruzalemu, Trumpu in Bitcoinu.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o zagrebškem sestanku Andreja Plenkovića in Mira Cerarja, na katerem sta hrvaški in slovenski premier razpravljala o arbitražnem sporazumu. »Zanimivo je - in to podpiram -, da se Cerar ni skliceval na referendum, temveč na vladavino prava. Pacta sunt servanda, podpisali smo sporazum, v katerem je jasno zapisano, da bomo spoštovali rezultate arbitraže. Cerar vedno reče, da se lahko pogovarjamo, a le o eni in edini možni temi - izvršitvi sodbe arbitražnega sodišča,« je poudaril Markeš, ki meni, da je Cerar v Zagreb odpotoval predvsem zato, da mu v prihodnje ne bodo mogli očitati odklanjanja dialoga. Žerdin je izpostavil Plenkovićevo izjavo, da se državi »v devetdeset odstotkih stvari« strinjata: »Kaj to pravzaprav pomeni? Meja meri nekaj sto kilometrov, potem se lahko državi ne strinjata o nekaj deset kilometrih meje. Morda pa je imel hrvaški premier v mislih le določene točke ...« se je vprašal. Delova komentatorja sta se dotaknila tudi aktualnega dogajanja po svetu. »Dogajajo se reforme, ki so bolj v interesu kapitala kot demokracije, a vseeno sta se prejšnji teden zgodila dva pomembna dogodka za ljudsko demokracijo: britanski parlament je Theresi May povedal, da nima zadnje besede glede Brexita, v Avstraliji pa so z referendumom izglasovali pravico do poroke istospolnih parov.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o vremenski ujmi, ki je v tem tednu prizadela številne kraje po Sloveniji. »Poetična lepota obiska predsednika vlade Miro Cerarja v Bohinju, kjer je neurje povzročilo nemalo nevšečnosti, je v tem, da je odpovedal udeležbo na podnebnem vrhu v Parizu, ker je v Sloveniji učinek klimatskih sprememb med včerajšnjo in predvčerajšnjo ujmo kar precej prišel do izraza,« meni Žerdin, Markeš pa je ob tem dodal, da je pariški vrh ravno v terminu, ko je je vreme zagodlo tudi drugod po Evropi. Ni dovolj, da rečemo, da bo boljše, ampak bo treba v tej smeri tudi kaj narediti. Planet se nam očitno pregreva in v to stanje smo ga sami pripeljali. Primerov sindroma zamaha metuljevega krila je vedno več. Kjer se ocean segreje za pol stopinje, se sicer zdi zelo malo, ampak ko pa se pregreje čez kritično mejo, pa po celem svetu piha veter. O tem je treba začeti razmišljati, ne samo abstraktno, ampak tudi konkretno. Komentatorja sta spregovorila tudi o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Kar je Trump naredil z izstopom iz podnebnega sporazuma, je stvar lobijev, meni Markeš. Slabo se mu piše, saj ga obtožujejo spolnega nadlegovanja, je Markeš komentiral obtožbe, ki bremenijo ameriškega predsednika. »Zgleda, da se je občutljivost na vprašanje spolnega nadlegovanja v ZDA strmo dvignila.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o rezultatu prvega kroga predsedniških volitev, na katerih je aktualni predsednik Borut Pahor prejel 47 odstotka glasov, njegov najbližji zasledovalec Marjan Šarec pa 25 odstotkov. Pahorju je uspel zgodovinski uspeh, saj je po letu 1997 v prvem krogu vknjižil daleč največ odstotkov. Leta 1997 je v prvem krogu s 55 odstotki zmagal Milan Kučan. »Zmagovalec tokratnega prvega kroga predsedniških volitev so abstinenti, torej tisti, ki niso šli na volitve. To je bila daleč najbolj reprezentativna in odmevna anketa nezadovoljstva ljudi nad tem, kar se dogaja.« Drugi krog je kot neke vrste razprodaja, na kateri je ponudba blaga omejena. Gre za Pahorjev uspeh ali neuspeh, glede na to, da bo drugi krog vendarle potreben. Gre za to, da mu je uspelo narekovati tempo, vsebino in neresnost teh volitev. Ta projekt mu je uspel in v tem smislu je zmagovalec. »Glede na 'jakost' protikandidatov, je vse drugo kot zmaga v prvem krogu, neuspeh.« To je bila nezanimiva in neopazna kampanja, meni Markeš, ki razlog za slabe rezultate ženskega kroga kandidatk vidi v tem, da so bile osebnostno neprepričljive. »Gre za najslabše volitve kdajkoli.«

Zbrani volilni glasovi so jasno napovedali drugi krog predsedniških volitev. Tokrat bosta v ospredje sodila predsednik Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec. Je bil takšen izid volitev presenečenje? O današnjih volitvah in kampanji premišljujeta Delova komentatorja Ali Žerdin in Mario Belovič. Če bi sodili po nekaterih javnomnenjskih raziskavah, lahko govorimo o presenečenju. »Je pa Pahor poskrbel, da je v delu volilnega telesa nekaj podpore izgubil,« ocenjuje Žerdin. Jih bo lahko nadoknadil? Kako mu je pri tem pomagala nizka volilna udeležba? In kaj si lahko obetamo v drugem krogu?