Od srede do srede

Delova komentatorja v izrednem pogovoru v precep jemljeta odločitev arbitražnega sodišča v Haagu. Danes je med drugim odločilo, da je pretežni del Piranskega zaliva slovenski. Sodišče je tudi določilo stik Slovenije z odprtim morjem. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje od osimske meje.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o simbolnem pomenu rdeče zvezde. Zveza društev MORiS je namreč izrazila pobudo o prepovedi koncerta na četrtkovem ljubljanskem Kongresnem trgu, ki ga pod imenom Nosil bom rdečo zvezdo sklicuje Svetlana Makarovič. Pobudniki prepovedi koncerta pravijo, da je rdeča zvezda totalitarni simbol, zaradi česar je prireditev potrebno prepovedati. Žerdin njihovo pobudo dojema z enakimi vatli kot je bil pred tedni v Mariboru prepovedan koncert hrvaškega pevca Thompsona Perkovića. »Če so vatli, kakršni veljajo za Thompsona, blizu ustašev, potem je treba prepovedati tudi dogodek, na katerem bo v prvi vrsti stala Svetlana Makarovič.« Rdeča zvezda. Ali je to totalitarni simbol? Ali je to simbol nečesa drugega? Žerdin razmišlja, da je rdeča zvezda daleč od tega, da bi bila totalitarni simbol: »Jaz ta simbol srečujem marsikje, na nalepki nekega piva, srečam ga v grbu mesta Chicago in še kje.« Markeš opozori, da se je pred razpravo o rdeči zvezdi smiselno vprašati, katero igro sploh igrati: »Zdi se mi, da predlagatelji pobude računajo na to, da bomo začeli razpravljati o simboliki.« Takoj posumi tudi na politični aspekt pobude: »Prvo kar je se mi zdi, da delajo dogovorjeno politiko. Ta pa je v povezavi s kakšno desno stranko, kar je logično, pelje nas na teren prepira, ki nas vedno znova naplahta.« Ker ko ti nekdo podtakne debato in ti v njo privoliš, je on po pravilu močnejši: »Ker se primitivec v primitivnih zadevah bolje znajde kot neprimitivec. In debate o patriotskih nacionalističnih zadevah so vedno primitivne.« Primerjava s Thompsonom je po besedah Markeša zato zelo simptomatična.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o referendumu o zakonu o drugem tiru. Pobudnik Vili Kovačič je namreč oznanil, da so zbrali že več kot 40.000 potrebnih podpisov. »Ne moremo reči, da gre (le) za obstrukcijo plemenitih vladnih naporov, ampak za precej bolj kompeksno zgodbo,« meni Žerdin. Gre za stičišče različnih interesov in veliko zmešnjavo, zato je težko podati enoznačno sodbo, komentira Markeš, ki ne dvomi, da gre tudi za politično strategijo opozicije, ki poskuša pokazati, da je ta vlada nesposobna. »Da so uspeli zbrati potrebne podpise za referendum je pokazatelj, da strankarski aparat deluje. To pa ne pomeni tudi, da kritika ni deloma utemeljena.« Drugi tir je bistveno druga zgodba kot Teš 6, saj ga res potrebujemo, medtem ko je bilo v Teš 6 že v izhodišču jasno, da je to zavožen projekt. Pri Madžarskem interesu je vredno opozoriti na spodrsljaj vlade, ki na vprašanje, zakaj Madžarska potrebuje drugi tir, odgovarja s podatkom, da je Luka Koper najbližja luka Madžarski. Podatek ne drži, kajti pristanišče na Rijeki je za nekaj deset kilometrov bližje. »Vlada ima pri svojih propagandnih poskusih precej nesrečno roko, ker ji spodleteva na ravni elementarnih geografskih dejstev.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat v duhu parlamentarnih volitev prihodnje leto razpravljata o politiki v slovenskem prostoru. Žerdin uvodoma prebere besede predsednika SDS Janeza Janše na srečanju Primorske regijske koordinacije: »Naslednje volitve ne bodo spopad med strankami levice in desnice, naslednje volitve bodo globalni politični spopad v Sloveniji med tistimi, ki imamo Slovenijo v srcu, med tistimi, ki si želimo, da bi bila Slovenija takšna, za kakršno smo glasovali na plebiscitu 1991, na drugi strani pa bo mafijska država, tisti, ki so državo ukradli.« Dandanes levice skorajda ni, se pa pojavlja ideja o desni internacionali, komentira Markeš, ki meni, da Janša nagovarja volivce, ki na prejšnjih volitvah niso volili. »Rezultata se ne da popolnoma preobrniti, lahko pa vplivaš na jeziček na tehtnici. Janša je v nagovoru natančno to povedal.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o evropsko-ameriškem zavezništvu, ki se je - vsaj na prvi pogled - po nedavnem srečanju skupine G7 na Siciliji zamajalo. V središču pozornosti je bil ameriški predsednik Donald Trump, za burne odzive pa je poskrbela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je po vrhu G7 dejala, da morajo Evropejci vzeti usodo v svoje roke, na Američane pa ne morejo več računati. Trump je že večkrat izrazil nejevoljo zaradi nemškega zunanjetrgovinskega presežka v odnosu z ZDA in zagrozil z uvedbo carin, Merklova pa se mu je tokrat zoperstavila z močno izjavo. »To, kar je naredila Angela Merkel, je zelo inteligentna poteza. Doumela je, da se takemu človeku ne gre prilizovati in do njega preveč prijazno obnašati. Do takih ljudi je treba biti suveren,« pravi Markeš in dodaja, da je očitno ugotovila, da so »botri Evrope« odpovedali. Komentatorja sta spregovorila tudi o tem, da Evropa svojega »zunanjega sovražnika« morda ne vidi več v smeri proti Uralu, ampak na drugi strani Atlantika. Ugled ZDA je v očeh Evrope padel s predsedovanjem Trumpa, ki je po mnenju Markeša »egocentričen, osebnostno nizek človek in očitno nevzgojen.« Kako se bo končala igra moči? Bo sedaj Angela Merkel tista, ki bo gradila in branila Evropo, in ne več ZDA?

Delova komentatorja

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o evropsko-ameriškem zavezništvu, ki se je - vsaj na prvi pogled - po nedavnem srečanju skupine G7 na Siciliji zamajalo. V središču pozornosti je bil ameriški predsednik Donald Trump, za burne odzive pa je poskrbela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je po vrhu G7 dejala, da morajo Evropejci vzeti usodo v svoje roke, na Američane pa ne morejo več računati. Trump je že večkrat izrazil nejevoljo zaradi nemškega zunanjetrgovinskega presežka v odnosu z ZDA in zagrozil z uvedbo carin, Merklova pa se mu je tokrat zoperstavila z močno izjavo. »To, kar je naredila Angela Merkel, je zelo inteligentna poteza. Doumela je, da se takemu človeku ne gre prilizovati in do njega preveč prijazno obnašati. Do takih ljudi je treba biti suveren,« pravi Markeš in dodaja, da je očitno ugotovila, da so »botri Evrope« odpovedali. Komentatorja sta spregovorila tudi o tem, da Evropa svojega »zunanjega sovražnika« morda ne vidi več v smeri proti Uralu, ampak na drugi strani Atlantika. Ugled ZDA je v očeh Evrope padel s predsedovanjem Trumpa, ki je po mnenju Markeša »egocentričen, osebnostno nizek človek in očitno nevzgojen.« Kako se bo končala igra moči? Bo sedaj Angela Merkel tista, ki bo gradila in branila Evropo, in ne več ZDA?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o že osmem mandatu Janeza Janše na čelu stranke SDS. Minuli konec tedna ga je namreč na kongresu SDS podprlo 666 delegatov. »Šestice so povezane s hudičem,« število delegatov komentira Markeš. En del volilnega telesa izrecno in močno podpira Janšo, drug del, ki je večji, pa ga zelo močno zavrača. Ko daš to dvoje skupaj, prideš do povprečja, ki je nizko. Na kongresu ni bilo presenečenj, ampak že samo dejstvo, da je nekdo osemkrat zapovrstjo izvoljen nakazuje na vprašljivo demokratičnost. Bolj kot to, se Markešu zdi zanimiva predvsem prisotnosti Viktorja Orbana. Komentatorja se dotakneta tudi srečanja papeža Frančiška z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Naša rojakinja (Melania Trump) je na srečanje prišla lepo pokrita. »To je serijski protokol. Na srečanje se ne pride drugače kot tako,« pove Markeš, medtem ko Žerdin meni, da vatikanski protokol ne predpostavlja, da mora biti povsem zakrita, ampak morajo pokrita le ramena. Mislim, da papeža ne bi motilo niti, če bi Trump prišel v kavbojkah.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o zmagi sredinskega kandidata Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah. V drugem krogu je prejel 66 odstotkov glasov, njegova nasprotnica, desničarska kandidatka Marine Le Pen, pa 34 odstotkov. Najhujše se torej ni zgodilo, saj ni zmagala manj odkrita postfašistična politika, ampak zmerno konzervativna opcija, pravi Žerdin. V Franciji je prevladal finančni kapital, industrijski kapital, ki je bil pred desetletji v Franciji precej močan, pa te moči nima več. Kdo pa je agent finančnega kapitala v francoski politiki? Človek, ki je pred tremi dnevi kar precej prepričljivo dobil francoske volitve. Macron je svojo poslovno kariero začel tako, da je kot uslužbenec starodavne banke Rothschild švicarskemu Nestleju prodal Pfizerjevo prehransko divizijo in ob tem zaslužil svoj prvi milijon. Potem je izpeljal še nekaj podobnih poslov in si v rosnih letih zagotovil eksistenco za naslednjih 65 let. Nato pa je prestopil v politiko. Ni se zgodilo prvič, da je nekdo iz banke Rothschild postal predsednik Francije. Macron je dal tudi nekaj svetlih poudarkov, ko je na primer rekel, da bi okrepil šolski sistem. Problem pa je, da je obljubljal stvari, ki so kontradiktorne, pove Markeš, ki meni, da so ljudje Macrona volili, ker niso želeli Le Penove. Podobno so do sedaj potekale slovenske volitve, ki so bile vse v odnosu do Janše. V Franciji pa so se volitve izrodile v odnosu do Le Penove. Volilna abstinenca 12 milijonske populacije tudi govori zase. Naslednje leto pa pride na vrsto Italija, ki ima prav tako zelo močne ideje o izstopu iz Evropske unije.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o jesenskih predsedniških volitvah v Sloveniji. Najnovejša anketa Dela kaže, da ima sedanji predsednik Borut Pahor okoli polovico podpore že v prvem krogu. »Je dobro, da je Pahor še enkrat predsednik republike?« se sprašuje Žerdin. Jaz si ga ne želim imeti za predsednika države, mu ogovori Markeš, ki predsedniške volitve primerja z volitvami v evropski parlament. »EU je za vse države, vključno Slovenijo, izrednega pomena, volitve pa potekajo, kot da se držav članic to ne tiče in kot da gre za odlagališče odsluženih politikov.« Predsedniške volitve so pomembne tudi zato, ker smo v negotovem času. Ne vemo, kaj bo jeseni z Evropsko unijo. Komentatorja se dotakneta tudi volitev drugih članic EU. Kar si Evropa pridobiva z nizozemskimi, francoskimi in mogoče tudi italijanskimi volitvami, torej zmage nepopulistov, ki pa so še vedno malce neoliberalni, je kvečjemu popravni izpit. Če iz te Evrope ne bodo naredili novega koncepta, bodo v naslednjem krogu populisti zanesljivo zmagali. Več o stanju v Evropi preberite v posebni izdaji Sobotne priloge, ki bo izšla 9. maja 2017. O bitki za predsednika države pa bomo obširneje pisali v jutrišnjem časopisu.