Od srede do srede

Izhodišče za tokratno razpravo Alija Žerdina in Janeza Markeša je Trumpov tvit glede Sirije. Predsednik Amerike je v luči zadnjih dogajanj v zvezi z domnevnim kemičnim napadom v sirski Doumi, v katerem je umrlo 60 civilistov, tvitnil, da se lahko napad na cilje v Siriji začne kmalu ali pa sploh ne tako kmalu. »Nikoli nisem rekel, kdaj bo napad na Sirijo,« je zjutraj tvitnil Trump. »Kaj se je zgodilo s človeštvom, da se o tako pomembnih stvareh, kot so življenja desettisočih ali celo stotisočih ljudi odločamo, kot da bi se odločali o barvi naših nogavic,« se je v uvodu video komentarja vprašal Žerdin. Rdeča nit pogovorov in pa tudi same teme, ki vzbujajo pozornost javnosti, so postale politika kapric, razmišlja Markeš. »Trumpova dejanja imajo večjo težo: če namreč kihne Trump, se borze stresejo, če pri nas kihne Janša, to ne pusti takšnih posledic,« o Trumpovih potezah in njenih posledicah razmišlja Markeš. Kot ugotavlja pa je podobno retoriko Trump uporabljal že prej, denimo s severnokorejskim voditeljem, s katerim pa se bo zdaj celo srečal. Tudi pri Putinu je bila njegova retorika podobna ... Preusmeritev pozornosti Žerdin je potegnil vzporednico med Clintonovo afero z Moniko Lewinsky in Trumpovo 'afero' s porno igralko Stormy Daniels. »Preobrat se je zgodil tudi s tem, da je Trump v preiskavi o ruskem vpletanju v volilno kampanijo, ne le afero z Danielsovo.« Lahko, da Trump z vpletanjem v Sirijo želi preusmeriti pozornost od drugih problemov in konflikta z Rusijo. Žerdin in Markeš se dotakneta tudi Janeza Janše, volitev in fenomena internacionalističnega povezovanja nacionalistov z ozirom na čestitke Orbánu ob zmagi na volitvah.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o hladnih vojnah in koncu demokracije.

»Množica nastopajočih, ki smo jih gledali na prvem predvolilnem soočenju, je bila nepregledna,« meni Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Ob tem izpostavi dejstvo, da je v studio nacionalne televizije prišlo 19 moških in ena ženska oziroma predsednica stranke, kar se mu zdi precej sporno glede na zakonodajo o kvotah. Konsenza o razvoju zdravstvenega sistema ni, kar se Žerdinu zdi dobro za volivce in volivke, saj se bodo lahko odločali na osnovi razlik, ki so vzpostavljene med političnimi strankami. Strategi levice v širšem pomenu besede pomanjkanje konceptov poskušajo nadomestiti z dvigovanjem strahu proti Janezu Janši, pravi Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da so politični akterji postali precej nezanimivi. »Janša po nekaterih anketah kraljuje kot relativni zmagovalec in se posledično razpihuje strahove, v smislu, da morejo preostali stopiti skupaj, da Janša ne bi zmagal.« Naenkrat je z današnjim dnem Desus postal levica, čeprav je bil Karl Erjavec dvakrat v Janševi vladi, izpostavi Markeš, Žerdin pa doda, da je Erjavec od leta 2004 neprekinjeno v vladah. Ali je lahko Erjavec središče prihodnje levičarske politike? Je mojster preživetja. Levica je šibka v tem, ker razmišlja zelo socialno, ne razmišlja pa o tem kako zagotoviti sredstva, da bomo socialo financirali.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš v tokratnem pogovoru Od srede do srede razpravljata o vprašanju izgona ruskih diplomatov iz Slovenije zaradi napada na dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo 4. marca v Veliki Britaniji. »Enostavne odgovora v tem primeru ni mogoče podati,« odločanje Slovenije o morebitnem izgonu ruskih diplomatov komentira Markeš. »Gre za večplastno zgodbo, v kateri ta trenutek ne razpolagamo z nedvoumnim dokazom, da za tem stoji uradna Rusija. Lahko domnevamo, da za tem stoji mafija, lahko celo Putin, a dokaza ni nobenega.« Ali vlada v odstopu, ki opravlja samo tekoče posle, lahko sprejme tako strateško določitev? Bilo bi koristno če bi imeli nedvoumne dokaze, da za tem dejansko stoji uradna Rusija. V kolikor bi jih imeli, potem bi bilo potrebno reagirati ostro in načelno. O tem ni dvoma, pravi Markeš in izpostavi, da je Slovenija previdna tudi zato, ker je v veliki gospodarski izmenjavi z Rusijo. Bi morala Slovenija izgnati španske diplomate, ker so v Nemčiji aretirali nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o tem, kakšne bodo letošnje parlamentarne volitve. »Smo v območju protipolitike, ko se ne odločamo več, za koga bomo volili, ampak se začenjamo ukvarjati s tem, koga moramo voliti, da bomo preprečili nekaj slabega,« pravi Markeš. Zaskrbljen je nad tem, da politični prostor zasedajo stranke in politiki, ki nimajo pravega programa. Sploh v trenutku, ko ga Slovenija po njegovem mnenju najbolj potrebuje. »Bili smo ob deset let produktivnega ustvarjanja za našo prihodnost, potem smo zapadli v t. i. obdobje debelih krav, zdaj pa nam spet grozi, da bomo padli za deset let«. Opozarja, da smo Slovenijo preveč razslojili, glavna tema tokratnih volitev pa bi morala biti javno dobro

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta svoj običajni tedenski videokomentar Od srede do srede zaradi izrednih dogodkov v zadnjih dneh nadgradila z današnjim pogovorom s premierom Mirom Cerarjem, ki je v sredo zvečer odstopil s funkcije predsednika vlade. Predsednik republike Borut Pahor je nato po srečanju s Cerarjem dejal, da ne namerava predlagati novega mandatarja, meni namreč, da je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma v drugi polovici maja. »Povod za moj odstop je bila odločitev vrhovnega sodišča, da moramo še enkrat na referendum, kjer so državljani že odločali. Ta odločitev je bila zadnja kaplja čez rob, zato sem si rekel, da moram prekiniti te destruktivne procese, ker se jih je kar nekaj nabralo. Že v koaliciji so se stopnjevale ovire, da bi lahko reforme sploh izpeljali do konca,« je svoj odstop s funkcije predsednika vlade komentiral Miro Cerar in dodal, da ni niti slutil, da bo moral sprejeti takšno odločitev. Kot je pojasnil, je odločitev sprejel v sredo, ko je bila znana sodba vrhovnega sodišča. »Vzel sem si kratek čas za razmislek in se o svoji odločitvi tudi posvetoval s člani ožjega vrha stranke,« je pojasnil komentatorjema.

»Sindikati izkoriščajo priložnost in pritiskajo tik pred volitvami, zato ker vidijo, da se je vlada začela ločeno pogajati,« današnjo stavko v tokratnem pogovoru z urednikom Sobotne priloge Alijem Žerdinom komentira Janez Markeš. Meni, da je do situacije, ki smo ji priča danes, prišlo zaradi Cerarjeve elitizacije sindikalnih vprašanj. Sindikati celotno svojo bitko osredotočajo na vprašanje plač, pravi Markeš. »Tvoje pričakovanje, da bo v sindikalnem gibanju veliko socialnih filozofov, ki so sposobni videti celotno sliko, je pretirano,« mu odgovarja Žerdin. Delova komentatorja sta v duhu parlamentarnih volitev razpravljala tudi o strankah. Marjan Šarec zavzema ogromno praznega prostora, ki ga z nobeno vsebino ni sposoben napolniti, ker je preprosto nima, meni Markeš. »V ozadju v nizkem startu stojita Matej Tonin in Janez Janša, ki poskušata zavzeti to praznino.« Kot je prepričan komentator, smo v času, ko se zavzemamo, da bi stranke doprinesle več konceptov, ne pa zgolj »udarjanja po mizi in vzpostavljanja reda«.

»Stiska je večja na strani Velike Britanije kakor na strani Evropske Unije. Po drugi strani pa je EU tista, ki lahko veliko izgubi,« je v pogovoru z urednikom Sobotne priloge Dela Alijem Žerdinom povedal komentator Dela Janez Markeš, ki je prepričan, da je brexit velika napaka. Redni videopogovor Delovih komentatorjev je tokrat na pobudo britanskega veleposlaništva v Sloveniji potekal v ljubljanskem lokalu Pritličje. Markeš je kot ključno vprašanje novega razmerja med EU in Veliko Britanijo izpostavil vprašanje demokratičnih in civilizacijskih standardov. Spomnil je na izjavo vodje britanskih laburistov Jeremyja Corbyna, ki je v svojem govoru omenil dejstvo, da se je Evropski Uniji treba približevati v praktičnih vprašanjih, ki bodo vplivala na življenje. »Če sem evroskeptičen, še nisem protievropski,« je Markeš citiral Corbynovo misel. Kot je še dejal komentator, ima Evropska Unija veliko priložnost, da postane utrdba humanistične misli, ki zmore preživeti svetovno krizo, ki jo narekuje kapital. Po Žerdinovi oceni bi moralo biti stališče Bruslja, da je brexit, če bo do njega res prišlo, lažja oblika izstopa ter da je treba obdržati vezi, predvsem tiste civilizacijske narave. Velika Britanija je eno ključnih sidrišč v zgodovini, ki je zagotavljala visoko stopnjo omikanosti na Zahodu kot celoti, pa tudi v kontinentalnem delu Evrope.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes razpravljata o umoru slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka, ki je raziskoval domnevne povezave italijanske mafije in lokalnih državnih političnih struktur. Ime česa je umor novinarja? To nakazuje na okolje, v katerem so možna dejanja, ki v nekem urejenem demokratičnem okolju nosilcem moči več ne pridejo na pamet, meni Markeš. »Italijanska mafija se poskuša modernizirati in priti v strukture kohezijskih skladov, razdeljevanja evropskih sredstev in podobno.« Se pravi, boljše priti v kohezijski sklad kot v trgovino s heroinom, se sprašuje Žerdin. Seveda, to so boljši in modernejši skladi, ker je evropska ureditev sofisticirana in zapletena, v tem pa se lahko skrijejo in poskušajo priti do večjih količin denarja. Komentatorja razpravljata tudi o madžarskem premierju Viktorju Orbanu. Kar je zanimivo pri Orbanu, je to, da je oznanil svoje politične vzore. Eden od teh je ruski predsednik Vladimir Putin, kar je za politika iz Evropske unije nenavadno, drugi pa turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Kaj nam pove, da so vzorniki iz držav, ki imajo v sebi vse elemente avtoritarnosti? »Orban v predvolilni kampanji zaostruje protibegunsko in protipriseljeniško retoriko z elementi rasizma.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o parlamentarnih volitvah, ki se bodo odvijale prvo nedeljo v juniju, torej čez okvirno 100 dni. NSi poskuša ravnati kot stranka desnega centra z afirmativnim odnosom do gospodarstva, po mojem mnenju pa malce zanemarja tradicijo krščansko demokratskih strank, kar se tiče socialne dimenzije, pravi Žerdin. To je bila točka zanikanja v. d. predsednika stranke Mateja Tonina, torej da NSi ni tista, ki bi rušila socialo in javno zdravstvo, se strinja Markeš. NSi se razume kot naslednica krščanskih demokratov, zato stavi na slovensko krščansko demokratsko tradicijo, vendar je bila le ta pogojena z dvema bistvenima smerema, ki sta obe ta trenutek nezaželeni, to sta klerikalizem in socializem. NSi dejansko hoče od tega stran, zato je našla svoj novi vzorec – nemško krščansko demokracijo, ki pa je hkrati tržna in socialna. Globoko v teoretskem jedru pa gre za stranko, ki prisega na liberalizem 19. stoletja, to pa je konkurenčnost prostega trga, ki na koncu pristane v družbenih vzorcih, ki so neoliberalni. V tem prostoru se NSi ves čas poskuša identificirati, vendar se ne uspe, ker je teoretsko šibka. Stranka SDS ima na drugi strani zelo jasno pozicionirano identiteto. V primeru SDS ne gre v ničemer več za socialdemokratsko stranko. To je bazično spoznanje. Nevarnost, ki jo Janez Janša kopira od populizma Donalda Trumpa, je »najprej Slovenija«. Kakšne dve leti nazaj so pa trojko vabili v Slovenijo in to ne gre skupaj. Torej ni bila najprej Slovenija, ampak najprej trojka, potem pa Slovenija. In če je najprej Slovenija, zakaj po kredite v Srbijo?