
Sign up to save your podcasts
Or


Drug čas, nov cikel
V dneh, ko cene pogonskih goriv, plina, hrane in vsega preostalega letijo v nebo, iščemo nekaj vzporednic z nekimi drugimi časi, časi, ko se je rojeval Val 202, katerega pol stoletja praznujemo čez nekaj dni. Po obujanju preteklih oddaj je zanimivo spoznanje, da se kljub časovni distanci, kljub drugemu političnemu sistemu nekatere težave ciklično ponavljajo in so boleče podobne težavam danes.
Nova slovenska vlada je zaplula na (ne)znano morje, kjer jo čakajo zunanje in notranje čeri
Ozrimo se na zunanje in notranje čeri, ki se nahajajo na morju, po katerem je začela pluti nova slovenska vlada. Še pred tem pa zaužijmo magdalenico ali dve ter podoživimo nevihto zadnjih dveh let.
Pranje tedenskega perila v mesečni povodnji
Ker nam je maj dolga stoletja prinašal tisto pravo pomlad, se je ponašal z nazivom najlepšega meseca v letu. Letos, ko nam je maj že prinesel poletne vročine, nam je obenem prinesel tudi prava poletna neurja s točo. Drugačne tekočine pa razsajajo v našem medvladnem obdobju. Odhajajoča vlada že vse od volitev demonstrira svoje videnje vodenja tekočih zadev – še najbolj so podobne povodnji, kot bi se na vso moč trudila, da ne bi kaj ostalo v proračunski malhi.
Ob vseh ukrajinskih obrambnih zmagah, o katerih nam ves čas govori Zelenski, je Ukrajine zmeraj manj. Kot je zmeraj manj tudi zaupanja v skorajšnjo konsolidacijo RTV Slovenija kot kredibilnega javnega servisa. Pogajanja in zahteve za zdaj niso prinesli rezultatov. Odgovor odgovornih na stavkovne zahteve so celo oblikovali prosto po vladnem načelu – vrnitev Studia City bi bila tako nedopusten poseg v uredniško politiko. In zdaj, oprostite, se greva centrifugarja lahko samo še prijet za trebuh.
Slovenska politika se te dni ukvarja z zanimivim eksperimentom
Minuli teden se je končal z zmago Ukrajine na Evroviziji. Nekaj dni pozneje je dokončno padel Mariupolj. Vojna v Ukrajini se nadaljuje, ruski plin še vedno prihaja v države Evropske unije. Na tuje se je zateklo že več kot šest milijonov ukrajinskih beguncev. Zanimivo sporočilo ima tudi nepričakovano orjaški uspeh srbske predstavnice na Evroviziji. Pesem govori o – kako netipično za to tekmovanje – nevidnih ljudeh brez zdravstvenega zavarovanja. V Sloveniji bi lahko računala na več kot sto tisoč glasov poslušalcev – toliko ljudi je po najnovejših podatkih brez osebnega zdravnika.
Slovenska politika pa se te dni ukvarja z zanimivim eksperimentom. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi opozicija uporabila najmočnejša parlamentarna orodja, ki jih ima proti vladi, še preden je ta sploh nastala. Zakaj? Očitno zato, ker lahko. No, novo vlado bomo kljub temu čez dobra dva tedna dobili. Paradoks je, da je politični napad novi ekipi morda celo koristil – za nekaj časa je namreč v ozadje potisnil prvi val kritik nove koalicijske pogodbe.
Tedensko perilo v tokratni centrifugi pereta novinarka Tanja Starič in tonski mojster Vito Plavčak.
Z odstranitvijo kultnega voditelja Marcela Štefančiča morda res po 33 letih pade institucija Studio City … Svobodno, pogumno, avtonomno novinarstvo pač ne. A to je treba podkrepiti z dejanji.
Kot je odžagani Marcel skupaj z novinarsko ekipo Studia City avtonomnost dokazal z diverzantsko izvedbo ene najbolj prepoznavnih oddaj TV Slovenija, tudi poslavljajoča se vlada v svojih izdihljajih govori bolj z dejanji bolj kot z besednimi izbruhi na tviterju: kupuje nam oklepnike, zaposluje v javni upravi in prodaja portoroške hotele Madžarom. Tudi nova oblast skuša svoje besede podkrepiti z dejanji – v parlamentarno proceduro vlaga nov zakon o RTV. A bomo s ploskanjem počakali, ker smo imeli doslej slabe izkušnje s politiko. Zato bomo tudi na RTV najprej za vsak primer 23. maja stavkali. Da tudi mi z dejanji pokažemo, kako resno mislimo.
Strah pred profesionalnim, objektivnim novinarstvom, ki nastavlja ogledalo vsem – vsakokratni oblasti in tudi vsem ostalim, ki imajo moč, ne glede na njihovo barvo, z močjo argumentov in ne z argumentom moči
V torek, ko se prvomajski golaži še dobro predelali niso, je vsaj figurativno, pa vsaj en velik del tudi zares, padla naša ljuba RTV. Ko je urednica oddaje Alenka Kotnik nastopila na novinarski konferenci, še ni bilo jasno, da bo Marcel dokončno padel. Dobro uro pozneje ji je odgovorna urednica informativnega programa naše televizije le sporočila usodno novico, ki jo je na Valu 202 razodel tudi sam novinar, publicist, pisatelj, filmski kritik, mislec – in to vse z veliko začetnico. "Studia City ni več, mene ni več! Mene so odstavili."
In to, kako cinično in povedno, 3. maja, na svetovni dan svobode medijev. Na dan, ko smo izvedeli, da je Slovenija na indeksu svobode medijev izgubila kar 18 mest in padla na 54-o. V kategorijo problematičnih držav, prehitela nas je tudi Hrvaška, celo Madžarska se je izboljšala.
Del volilnega telesa je začel dihati, drugemu je vzelo sapo
Svet je nestrpno pričakoval rezultate volitev v Franciji. No, volitve so bile tudi v Sloveniji … Gledamo obraze, ki sproščajo svoje mišice. Ramena, ki postajajo mehkejša. Pljuča, ki začenjajo dihati globlje, kot da bi ljudje dve leti živeli v krču. Delu volilnega telesa pa je vzelo sapo. Volitve so mimo in takoj je začelo zmanjkovati bombončkov, novo vlado pa čaka lično zavita pandorina skrinjica, ki se je že začela odpirati. Povolilno razpoloženje je scentrifugiral Gorazd Rečnik.
Še malo do začetka predvolilnega molka in do tistega, kar sledi v nedeljo
Predpredzadnji dan starega štetja je danes. Od ponedeljka ena slovenska realnost računa na nadaljevanje štetja, druga računa na začetek novega. Zadnja petkova centrifuga tekočega mandata, dekadentna približno tako, kot je bil dekadenten zadnji mesec. V dveh vzporednih mehurčkih, vsak s svojim ultimativnim prav, drvimo proti prazniku demokracije, kar naj bi volitve bile.
Pojdite na volitve. Če vam ni všeč RTV, ker je nekoga preveč in drugega premalo, veste, kdo bi urejal kako. Če vam je nova cesta, po kateri se peljete, všeč, potem tudi veste. Če se vam zdi, da cesta ni vse, kar bi od države radi, potem tudi najbrž veste … In ko smo že pri cestah in poteh in volitvah – vedno uporaben kitajski pregovor:
"Če ne bomo spremenili smeri, v katero gremo, bomo na koncu res prišli tja."
In popolnoma nepomembno bo, ali bo ta pot sveže asfaltirana ali luknjast makadam.
Vsak glas šteje, včasih pa pomaga tudi kričanje
Po koncu zime je čas za energetske bone in za rime.
Pa tudi za volitve, ko se sprašujeta mesto in vas,
komu naj data glas.
A so res vsi kandidati na tej listi isti, isti , isti?
Bo svet lepši al' še bolj temačen?
Bo človek kmalu bos in lačen?
Ne bo, če gremo ...
Tatjana Pirc v svojem komentarju o tednu packov in backov odgovori tudi na vprašanje, kam naj gremo.
Medtem ko nas skušajo prilepiti pred zaslone in nam skočiti iz hladilnikov, se pravi prijateljski posli sklepajo na drugačne načine
Kaj prepričljivi zmagi Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića pomenita za slovenske volitve, kaj so notranjemu ministru Hojsu strici povedali, kdo je cifra-mož beseda in zakaj tam, kjer se sloni tepejo, trava na raste …
From the publisher's feed

14 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

11 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

10 Listeners

9 Listeners

6 Listeners

2 Listeners

5 Listeners

3 Listeners

8 Listeners

2 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

2 Listeners

8 Listeners

3 Listeners