Petkova centrifuga

Začela se je še ena vojna. In to, kako simbolično in tragično hkrati, ravno v tednu podeljevanja Nobelovih nagrad. Še bolj cinično pa je, da se vojaška akcija Turčije proti Kurdom imenuje Izvir miru … Sirski pesnik in filozof Adonis piše: “Vzhod je rana in politika gnojenje. Toda deževalo bo tudi na zahodu. Na domove, v katerih poganja trava dizla in urana. In dež bo blatno črn.”

Po materi koroški Slovenec Peter Handke novice o prejemu Nobelove nagrade za književnost ni sprejel s pretiranim navdušenjem: “Kot pisatelj se že rodiš kriv.” Najbrž ima prav, nedvomno si lahko umetniki privoščijo tudi več politične in ideološke svobode, a po drugi strani lahko s svojimi stališči (ne)hote legitimirajo in propagirajo večkrat sporne režime.

Če smo nekoliko hudobni, si lahko vsaj toliko umetniške svobode kot pisatelji privoščijo le še politiki. In pa seveda pravniki. Hudičevo odvetništvo je vse prevečkrat povsem legitimizirano početje dela pravne stroke v Sloveniji. Ko gre za privilegije, sami sebe v svojo korist interpretirajo in tudi vzgajajo naši poslanci: z obeh strani ulice in prav vseh protestniških provenienc.

Tedenski komentar Luke Hvalca

Teden se je začel z zadnjim dejanjem septembrske športne evforije, s sprejemom za odbojkarje in ostale športne šampione. A hitro je prišla streznitev. Hitro staranje prebivalstva bo, poleg klimatskih sprememb, eden od temeljnih izzivov človeštva v prihodnosti. Pri nas pa je že zdaj – še posebej, kot smo izvedeli ta teden, v Centru starejših Trnovo, v katerem varovance z demenco, okrog 20 jih je, ponoči kar zaklepajo v sobe. “V Sloveniji resnično ni lepo biti star!” Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.

Vsak pregled in vsak pogled sta odvisna od perspektive. Je ta teden bolj zaznamoval polet naših odbojkarjev na krilih zmagoslavja do finala evropskega prvenstva? Ali to, da je po skoraj 60ih letih letalska družba neizogibno pristala na trdnih tleh?

Zgodba o neletenju Adrie Airways se seveda ni začela ta teden, začela se je najmanj takrat, ko je bila Adria v težavah prodana sumljivemu nemško- luksemburškemu finančnemu skladu. Čeprav v težavah, je morala biti prodana, ker se je znašla na seznamu 15-ih državnih podjetij, namenjenih za prodajo. Na seznam jo je, tudi pod pritiskom trojke leta 2013, uvrstila vlada Alenke Bratušek, prodala pa naslednja – vlada Mira Cerarja – v začetku leta 2016.

Tik pred tednom mobilnosti je Slovenija uradno postala svetovna kolesarska, spoznali smo ambasadorja slovenskih železnic, Adria morda kmalu ne bo več letela, ker niso pravi čas odleteli pravi ljudje. In - da ena naših bolj fosilnih oddaj ne ostane brez likov s čudnimi frizurami, brez katerih centrifuge praktično ne more biti - rečemo še kako o nafti.

Če iščete dobro plačano službo, je zdaj pravi čas. Tudi če imate dolgove, lahko rečemo, da ste ta hip v pravem trenutku na pravem mestu. Edini pogoj, ki ga morate izpolnjevati je, da ste naši. Tako se vrti kolesje politike. Ne samo slovenske, tudi evropske. Ob političnih ravsih, ki jih in jih bomo še opazovali, velike besede o naših ljudeh in boljšem življenju za vse, razvodenijo.

Floskula, da je resnica nekje vmes, je verjetno najpogosteje uporabljana fraza, ki z resnico samo nima nikakršne zveze. Resnica ni nikoli vmes, je točno tam, kamor jo postavijo dejstva, pa če je komu to všeč ali ne. In ko boste naslednjič slišali koga govoriti, da zadeva ni ne bela ne črna, ampak točno takega sivega odtenka kot sredina sivega klina, mu pokažite … rdeči karton.

Najhujši trenutni problem človeštva, pospešeno uničevanje amazonskega gozda, ki še slabša že tako težko stanje okolja, so poskusili rešiti tudi voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav skupine G 7 v francoskem letovišču Biarritz. Za zdaj gre le za obljube in nekaj denarne pomoči ter preblag pritisk na brazilsko vodstvo. Kmetijsko-živilski sejm Agra v Gornji Radgoni nas vsako leto spomni na ne preveč urejene razmere v slovenskem kmetijstvu. Podobno je tudi z energetiko. Rešitev je tudi v uvajanju novih tehnologij in v bolj skrbnem ravnanju z energijo in naravnimi viri.

Iz izkušenj bi zdaj že morali vedeti, da evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na skrajni desnici razumejo kot dodatno priložnost za manipuliranje z javnim mnenjem, ki se sicer sistematično izvaja vse dni v letu.

Desni populisti na Stari celini in čez lužo slikajo nazorne podobe dežurnih krivcev za celotno paleto družbenih problemov ter predpisujejo enostavne in totalne rešitve po principu »kdor ni z nami, je proti nam.« In glede na to, da ob vztrajno rastoči podpori svojih volivcev ne premorejo posluha za alternative; kako daleč smo zares od stanja, ki bi mu lahko nadeli oznako totalitarizem?

V tokratni petkovi centrifugi nas bo zaneslo v pravljične vode. Slišali boste pravljico o Marjanu in hudobnem volku. Potivolčji vstajniki bi radi videli, da bi ob volkih padla še kakšna ministrska glava. Kolca se jim po časih Marije Terezije.

Smrdi, smrdi, smrdi, smrdi ... Kaj smrdi? Smrdi po nasilju, verskem fanatizmu, rasizmu, sovraštvu do priseljencev … Smrdi po porušenem ravnovesju med človekom in živaljo. Smrdijo monopoli in kibernetska nevarnost. Smrdi tudi v koprski Žusterni. Za nos se drži Tatjana Pirc.