Pod pokrovko

Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je skorajda nacionalni simbol. Evropska komisija je aprila pred dvema letoma v Uradnem listu objavila uredbo, s katero je slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost. V evropski shemi kakovosti, s katero se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave/predelave je zaščitenih kar pet slovenskih potic glede na njihov nadev: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, znanih pa je več kot 100 različnih vrst. Tokrat smo za male nasvete velikih mojstric pri peki potice poprosili priznano učiteljico kuharstva s Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana – Majdo Rebolj, ki potice peče že 40 let. Z njo se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič

Turška kulinarika bo danes na meniju oddaje Pod pokrovko, ki bi jo lahko ob tej priložnosti prekrstili tudi v »Na žaru«. Na tak način je namreč pripravljena večina jedi, ki imajo skupno ime kebab. V Evropi in tudi sicer po svetu je zaradi turških priseljencev v Nemčijo najbolj poznan döner kebab, neke vrste sendvič z mesom, prelivi in zelenjavo, ki pa je le ena – hitra – verzija jedi po imenu kebab. Več vam jih s sogovorniki predstavimo v oddaji Pod pokrovko.

V rubriki Pod pokrovko smo se tokrat podali v zgodovino. O tem, kakšna je bila vojaška prehrana v prvi svetovni vojni, kako je bila organizirana, pa tudi o njenem pomanjkanju in vplivu na moralo vojakov, smo govorili z dr. Rokom Stergarjem iz Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Med radijskim obiskom v Osilnici smo zavili v kuhinjo gospe Cvetke Vesel, ki je zbrala gradivo in uredila knjigo Okusi preteklosti Dežele Petra Klepca. Kot poudarja, so se ob želji, da bi se ohranili recepti in kulinarična zapuščina krajev ob Kolpi in Čabranki, s knjigo želeli pokloniti vlogi žensk, ki so v številnih preizkušnjah, ki so to območje bičale skozi zgodovino, držale gospodinjstva pokonci. Za dobro jutro se bomo dobro najedli. Zadišalo bo po cvrtju, forbiksu in gubovi župi. S Cvetko Vesel je kuhalnico vihtela Mojca Delač.

V Participativni ljubljanski avtonomni coni, na kratko v PLACU, so minuli četrtek izvedli prvo Ljudsko menzo. Gre za koncept skupnostnega prehranjevanja, ki je eden najbolj osnovnih mehanizmov za skupnostno reprodukcijo. Omogoča način, da so tisti, ki se je udeležijo, ob hrani skupaj. PLAC, kjer omenjena iniciativa poteka, je obiskal Aleš Ogrin.

Slane ali sladke? Japonske ali francoske? Zavite v zvitek ali v trikotnik? Vse to so lahko palačinke. Na lov za njimi se je odpravila Lana Furlan ob pomoči specialista za francoske palačinke Aleksandra Dimitrijevića in sogovornico Andjelo Stanković, ki se s peko japonskih sufle palačink v Kopru ukvarja dve leti.

Ena riba - najmanj štiri imena

Obiskali smo vas Šebrelje na Cerkljanskem, kjer že stoletja izdelujejo šebreljski želodec. To je kulinarična posebnost, ki se ne kuha ali peče, ampak zori. Poleg izbranih surovin je za kakovosten izdelek pomemben tudi pravilen postopek sušenja in zorenja. Šebreljski želodec je kralj na krožniku z narezkom, je potrdil domačin, sicer upokojeni gostinec Drago Polak.

Na Prešernov dan bo »pod pokrovko« brbotala mešanica preteklosti, prehranske kulture in literature. Znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor je popisal naravne danosti za pridelavo živil in prehranjevalne navade po pokrajinah v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem in širše, v Evropi tedanjega časa. Kaj so torej jedli v Valvasorjevem času? Etnolog, izvrsten poznavalec slovenske kulinarike in gastronomije, avtor številnih knjig s tega področja doktor Janez Bogataj opozarja na omejene vire pri preučevanju slovenske kulinarične preteklostii. Kljub temu bomo v naslednjih minutah spoznali prehransko pestrost naših krajev pred 350-timi leti. Oddajo Pod pokrovko je pripravil Bojan Leskovec.

Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.