Pod pokrovko

V Jeruzalemu gostilne, restavracije in turistične kmetije ponujajo specialitete prleške kuhinje, ki jo zaznamujejo lokalno pridelani izdelki ter seveda vinska spremljava. Regija se je odela v zimsko spanje, zato je gostinske ponudbe malo. Sibon wine and spa resort je eden redkih, ki ima tudi v zimskem času odprta svoja vrata. Tja se je po zasneženih cestah odpravila Urška Henigman in se o njihovi gastronomski filozofiji pogovarjala z Zoranom Rističem.

Koruza za srednjeameriške prebivalce, vse od časov tamkajšnje naselitve prvotnih ljudstev, predstavlja osnovno živilo, zato so v tisočletjih na teh območjih razvili tudi tehnike pridelave in priprave hrane, v kateri koruza prevladuje. Koruza pa je imela tudi obreden pomen, ne sicer v smislu našega frazema, ki ljudi pošilja bivat na koruzo, ampak je smisel veliko bolj globok in plod dolgih tradicij staroselcev. O koruzi, njeni razširjenosti in boju proti gensko spremenjenim rastlinam te poljščine, več Pod pokrovko …

Loška mešta, midla, smojka, govnač …. Omenjene jedi poznajo na Škofjeloškem, tokrat jih predstavljamo tudi Pod pokrovko. Sicer le opisno, je pa nekatere od njih mogoče dejansko okusiti vse do konca meseca januarja v restavracijah, ki so se povezale v projektu Okusi Škofjeloškega.

"V iskanju pravega tatarskega biftka" bi lahko naslovili današnjo kulinarično oddajo. Darja Pograjc se je namreč poglobila v izvorne legende o nastanku te specialitete. Seveda s pomočjo dveh sogovornikov z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (krajše BIC Ljubljana) razloži tudi recept in doda nasvet o času, ki je še primeren za shranjevanje te jedi.

Sredi decembra smo in stalnica prednovoletnih praznovanj, zabav in večerij so različni hladno-topli bifeji, v katerih ne sme manjkati pršut. Po svetu najdemo več vrst pršutov, Slovenci pa imamo večinoma najraje kar »svojega«, t.i. kraški pršut. Da bi za oddajo Pod pokrovko izvedela več o njem, se je Andreja Čokl odpravila – kam drugam kot na Kras!

December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar.

Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin.

Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla.

Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt.