V Razgledih in razmislekih začenjamo niz pogovorov z osrednjimi gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta. Andrej Stopar, poznavalec Rusije in drugega post-sovjetskega sveta, se je pogovarjal s Serhijem Žadánom, ukrajinskim pisateljem, pesnikom, esejistom, prevajalcem in glasbenikom. Pa tudi aktivistom tako imenovanega »majdána,« protestnega gibanja, ki je skušalo Ukrajino usmeriti na Zahod in je bilo ključnega pomena v obeh ukrajinskih revolucijah v zadnjih dveh desetletjih, oranžni v letih 2004 in 2005, ter »revoluciji dostojanstva« pozimi 2013 in 2014. Triinštiridesetletni Žadan velja za ukrajinskega literarnega zvezdnika, je dobitnik uglednih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, njegove knjige so prevedene v več jezikov. Od Fabule naprej tudi v slovenščino. V prevodu Primoža Lubeja in Janje Lubej Vollmaier lahko beremo Žadanov roman Vorošilovgrad, »napeto, duhovito in čudovito napisano delo«, kot preberemo na platnici knjige.

Pesnica Bina Štampe Žmavc se je najprej predstavila mladim ljubiteljicam in ljubiteljem poezije – leta 1990 je objavila pesniško prvenko Čaroznanke, odrasle pa je nagovorila leta 1999 z zbirko sonetov Pesek v pesem. Že omenjeni zbirki lepo napovedujeta pesničin pesniški svet, eno domišljije, presenetljivih besednih iger in obratov ter ambiciozne artikulacije, ki se ne ustraši tradicionalnega verza, kitic in rim. Vse naštete in še druge odlike vsebuje tudi njena najnovejša pesniška zbirka Vse-stvar-je, ki pred bralko in bralca postavi stvari, vendar ne v službi človeka, ampak na sebi. Pesnica je ob zbirki zapisala, da »so se pesmi v tem izboru izpisale v zadnjih dveh letih in da je kozmos od nekdaj doživljala celostno, stvari kot žive, kot nekakšen taoist torej.« Zato bo bralec po branju njenih pesnik morda vsaj za hip zrl na svet predmetov okoli sebe nekoliko drugače. Več o zbirki in še čem bo povedala pesnica v pogovoru z Markom Golju, posnetim na njenem domu v Celju, zagotovo pa bo tudi prebrala kako pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pesnica Bina Štampe Žmavc se je najprej predstavila mladim ljubiteljicam in ljubiteljem poezije – leta 1990 je objavila pesniško prvenko Čaroznanke, odrasle pa je nagovorila leta 1999 z zbirko sonetov Pesek v pesem. Že omenjeni zbirki lepo napovedujeta pesničin pesniški svet, eno domišljije, presenetljivih besednih iger in obratov ter ambiciozne artikulacije, ki se ne ustraši tradicionalnega verza, kitic in rim. Vse naštete in še druge odlike vsebuje tudi njena najnovejša pesniška zbirka Vse-stvar-je, ki pred bralko in bralca postavi stvari, vendar ne v službi človeka, ampak na sebi. Pesnica je ob zbirki zapisala, da »so se pesmi v tem izboru izpisale v zadnjih dveh letih in da je kozmos od nekdaj doživljala celostno, stvari kot žive, kot nekakšen taoist torej.« Zato bo bralec po branju njenih pesnik morda vsaj za hip zrl na svet predmetov okoli sebe nekoliko drugače. Več o zbirki in še čem bo povedala pesnica v pogovoru z Markom Golju, posnetim na njenem domu v Celju, zagotovo pa bo tudi prebrala kako pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Leta 1984 rojena ruska novinarka Žana Nemcova je hči politika Borisa Nemcova, ki je bil nekoč član Jelcinove vlade, pozneje pa vnet kritik in vodja opozicije proti ruskemu predsedniku Putinu. Februarja 2015 so ga na Moskovski ulici v bližini Kremlja ustrelili. Po tem dogodku se je Žana Nemcova s političnim aktivizmom začela ukvarjati tudi sama. Ko je zahtevala preiskavo o očetovi smrti, Rusija zanjo kmalu ni bila več varna. Danes Nemcova živi in dela v Nemčiji, kjer o politiki poroča za radio Deutsche Welle. Pred nekaj meseci je bila častna gostja festivala dokumentarnega filma v češki Jihlavi; tam je med drugim govorila tudi o filmu, ki ga je o njenem očetu posnela Zosja Rodkevič: Moj prijatelj Boris Nemcov. Z Žano Nemcovo se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Tina Poglajen.

foto: Leta 2016 so Žani Nemcovi podelili mednarodno nagrado za pogum, namenjeno ženskam.

https://en.wikipedia.org/wiki/Zhanna_Nemtsova#/media/File:The_2016_International_Women_of_Courage_Award_to_Zhanna_Nemtsova_of_Russia_(25514175553).jpg

Leta 1984 rojena ruska novinarka Žana Nemcova je hči politika Borisa Nemcova, ki je bil nekoč član Jelcinove vlade, pozneje pa vnet kritik in vodja opozicije proti ruskemu predsedniku Putinu. Februarja 2015 so ga na Moskovski ulici v bližini Kremlja ustrelili. Po tem dogodku se je Žana Nemcova s političnim aktivizmom začela ukvarjati tudi sama. Ko je zahtevala preiskavo o očetovi smrti, Rusija zanjo kmalu ni bila več varna. Danes Nemcova živi in dela v Nemčiji, kjer o politiki poroča za radio Deutsche Welle. Pred nekaj meseci je bila častna gostja festivala dokumentarnega filma v češki Jihlavi; tam je med drugim govorila tudi o filmu, ki ga je o njenem očetu posnela Zosja Rodkevič: Moj prijatelj Boris Nemcov. Z Žano Nemcovo se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Tina Poglajen.

foto: Leta 2016 so Žani Nemcovi podelili mednarodno nagrado za pogum, namenjeno ženskam.

https://en.wikipedia.org/wiki/Zhanna_Nemtsova#/media/File:The_2016_International_Women_of_Courage_Award_to_Zhanna_Nemtsova_of_Russia_(25514175553).jpg

Pri Društvu slovenskih režiserjev so v v Slovenski kinoteki podelili nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer Karpo Godina. Kratki filmi Karpa Godine, kot sta Piknik v nedeljo in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, ter celovečerna dela Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj so pomemben del tako slovenske kot tudi evropske filmske dediščine. Z Umetnim rajem se je Godina uvrstil celo v uradni del canneskega festivala, močan odmev pa je imel že njegov filmski prvenec Splav meduze. Prav o njem in o Godinovi filmski poti se je dan po podelitvi za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Matej Juh.

Pri Društvu slovenskih režiserjev so v v Slovenski kinoteki podelili nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer Karpo Godina. Kratki filmi Karpa Godine, kot sta Piknik v nedeljo in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, ter celovečerna dela Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj so pomemben del tako slovenske kot tudi evropske filmske dediščine. Z Umetnim rajem se je Godina uvrstil celo v uradni del canneskega festivala, močan odmev pa je imel že njegov filmski prvenec Splav meduze. Prav o njem in o Godinovi filmski poti se je dan po podelitvi za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Matej Juh.

Pisatelj Carlos Pascual je Mehičan, ki že leta živi v Sloveniji. Opazuje slovenski svet in ljudi v njem ter samega sebe. In piše eseje. Pred časom je izšla njegova knjiga O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih. Prvi natis je bil razprodan, nastal je novi. Zdaj je na knjižnih policah druga knjiga Carlosa Pascuala v slovenščini: Debeli zidovi, majhna okna. Iz pogovora Tadeje Krečič izvemo, kaj ta naslov pomeni, v čem se nova knjiga razlikuje od prejšnje, med drugim pa tudi, zakaj je v Ljubljani ustanovil miniaturno gledališče Pocket teater Studio.

Pisatelj Carlos Pascual je Mehičan, ki že leta živi v Sloveniji. Opazuje slovenski svet in ljudi v njem ter samega sebe. In piše eseje. Pred časom je izšla njegova knjiga O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih. Prvi natis je bil razprodan, nastal je novi. Zdaj je na knjižnih policah druga knjiga Carlosa Pascuala v slovenščini: Debeli zidovi, majhna okna. Iz pogovora Tadeje Krečič izvemo, kaj ta naslov pomeni, v čem se nova knjiga razlikuje od prejšnje, med drugim pa tudi, zakaj je v Ljubljani ustanovil miniaturno gledališče Pocket teater Studio.

Legendarni dramski igralec Stane Sever je konec leta 1937 postal član ansambla ljubljanske Drame in na tem odru odigral magistralne vloge. Ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v osrednjem slovenskem gledališču je Slovenski gledališki inštitut pripravil večer Staneta Severja. O njegovem položaju v Drami in slovenskem gledališču nasploh ter o Severjevi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja je predaval dr. Štefan Vevar. Zanimive ugotovitve smo v oddaji Razgledi in razmisleki obogatili z nekaj na novo najdenimi posnetki Severjevih recitacij Prešernove poezije.