Legendarni dramski igralec Stane Sever je konec leta 1937 postal član ansambla ljubljanske Drame in na tem odru odigral magistralne vloge. Ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v osrednjem slovenskem gledališču je Slovenski gledališki inštitut pripravil večer Staneta Severja. O njegovem položaju v Drami in slovenskem gledališču nasploh ter o Severjevi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja je predaval dr. Štefan Vevar. Zanimive ugotovitve smo v oddaji Razgledi in razmisleki obogatili z nekaj na novo najdenimi posnetki Severjevih recitacij Prešernove poezije.

V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona je nedavno posnela film Dan brez imena – podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov, z njo pa je orisala državo, ki se ne more otresti bremen preteklosti. V filmu je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je med ljubljanskim Liffom pogovarjala Nina Gostiša.

foto: http://www.vertigo.si/filmi/sem-iz-titovega-velesa/

V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona je nedavno posnela film Dan brez imena – podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov, z njo pa je orisala državo, ki se ne more otresti bremen preteklosti. V filmu je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je med ljubljanskim Liffom pogovarjala Nina Gostiša.

foto: http://www.vertigo.si/filmi/sem-iz-titovega-velesa/

Za oddajo smo izbrali odlomke iz knjige ameriške publicistke Caroline Stoessinger o Alice Herz Sommer, pianistki judovskega rodu in pričevalki o strašni izkušnji holokavsta. Rodila se je leta 1903 v Pragi, v Avstroogrski monarhiji. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so leta 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael, nato pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjiga o njenem življenju, naslovljena Sto let modrosti, je nastala na osnovi pogovorov z njo. Alice Herz Sommer je umrla leta 2014, stara 110 let.

Knjigo je prevedla Miriam Drev.

foto: Alice Herz Sommer

Za oddajo smo izbrali odlomke iz knjige ameriške publicistke Caroline Stoessinger o Alice Herz Sommer, pianistki judovskega rodu in pričevalki o strašni izkušnji holokavsta. Rodila se je leta 1903 v Pragi, v Avstroogrski monarhiji. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so leta 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael, nato pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjiga o njenem življenju, naslovljena Sto let modrosti, je nastala na osnovi pogovorov z njo. Alice Herz Sommer je umrla leta 2014, stara 110 let.

Knjigo je prevedla Miriam Drev.

foto: Alice Herz Sommer

Dr. Svetlana Slapšak je obogatila slovensko kulturo in javno življenje z vrsto nastopov in kolumn ter knjig, ki pričajo o njenem širokem razponu intelektualnih interesov. Med njenimi novejšimi knjigami omenimo Kuhinjo z razgledom in Antično miturgijo, med nekoliko starejšimi pa zbirko Ženske ikone 20. stoletja. V teh in drugih delih se dr. Slapšak predstavlja kot intelektualka, ki z lahkoto prehaja iz antičnih študij v antropološke in druge teme. Več o sebi in svojem delu je dr. Svetlana Slapšak povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Ta jo je obiskal nekaj dni pred njenim okroglim življenjskim jubilejem na njenem domu. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Jure Eržen/Delo

Dr. Svetlana Slapšak je obogatila slovensko kulturo in javno življenje z vrsto nastopov in kolumn ter knjig, ki pričajo o njenem širokem razponu intelektualnih interesov. Med njenimi novejšimi knjigami omenimo Kuhinjo z razgledom in Antično miturgijo, med nekoliko starejšimi pa zbirko Ženske ikone 20. stoletja. V teh in drugih delih se dr. Slapšak predstavlja kot intelektualka, ki z lahkoto prehaja iz antičnih študij v antropološke in druge teme. Več o sebi in svojem delu je dr. Svetlana Slapšak povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Ta jo je obiskal nekaj dni pred njenim okroglim življenjskim jubilejem na njenem domu. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Jure Eržen/Delo

Andrej Volos piše v ruščini, čeprav se je rodil v mestu Dušanbe, prestolnici Tadžikistana in tam živel. Pred nedavnim je v slovenskem prevodu Simona Dobravca izšel njegov roman Vrnitev v Pandžrud. Dogajanje je postavljeno v srednjo Azijo prve polovice desetega stoletja. Glavni junak, slavni pesnik Rudaki, se – star, oslepljen in pahnjen globoko v nemilost – iz Buhare vrača v rodni Pandžrud in premišlja o svoji, pa tudi siceršnji preteklosti in sedanjosti. Andrej Volos je bil za roman v Rusiji nagrajen. Pred dobrim mesecem dni je obiskal Ljubljano in prevajalec Simon Dobravec ga je za oddajo Razgledi in razmisleki povabil pred mikrofon.

Andrej Volos piše v ruščini, čeprav se je rodil v mestu Dušanbe, prestolnici Tadžikistana in tam živel. Pred nedavnim je v slovenskem prevodu Simona Dobravca izšel njegov roman Vrnitev v Pandžrud. Dogajanje je postavljeno v srednjo Azijo prve polovice desetega stoletja. Glavni junak, slavni pesnik Rudaki, se – star, oslepljen in pahnjen globoko v nemilost – iz Buhare vrača v rodni Pandžrud in premišlja o svoji, pa tudi siceršnji preteklosti in sedanjosti. Andrej Volos je bil za roman v Rusiji nagrajen. Pred dobrim mesecem dni je obiskal Ljubljano in prevajalec Simon Dobravec ga je za oddajo Razgledi in razmisleki povabil pred mikrofon.

Islandski film zadnja leta doživlja renesanso: spomnimo se denimo na Zgodbe o konjih in ljudeh, Dobrodušnega Velikana, Lastovke ali Ovna, ki so bili izjemno uspešni na filmskih festivalih povsod po svetu, tudi v Ljubljani. Na lanskem LIFFu so med islandskimi filmi prikazali Laboda režiserke Áse Helge Hjörleifsdóttir. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z ustvarjalko pogovarjala Tina Poglajen in jo povprašala o naravi v islandskih filmih, o soncu, ki nikoli ne zaide in tradiciji, ki še danes oblikuje življenje na Islandiji.

foto:

http://www.icelandicfilms.info/person/nr/9425