Severnoevropske države, ki so po tradiciji protestantsko-luteranske, so znane po ekonomski, inovacijski in socialni uspešnosti. Koliko je k njihovi uspešnosti pripomoglo izročilo, ki se navezuje na reformacijo, in ali so zato v prednosti pred drugimi državami? Izjeme sicer tega ne potrjujejo: katoliška Bavarska je uspešnejša od protestantskih dežel na severu Nemčije, pa tudi uspešna območja vzhodne Azije to trditev zanikujejo. A vendar so v letih po reformaciji uspešnost v poklicu imeli za znak, da je verujoči na poti k zveličanju, protestantska etika pa je legitimirala kapitalistično podjetnost. To nagiba k premisleku, da se uspešnost severnoevropskih držav vendarle nekako navezuje na njihovo tradicijo. Kakšne so te navezave in koliko je protestantska etika povezana z nastankom kapitalizma, smo se pogovarjali s sociologom prof. dr. Franetom Adamom.

Že dvajset let v Kotljah na Koroškem pripravljajo Kuharjeve dneve v spomin na štiri brate Kuhar. Med njimi je najbolj znan Lovro Kuhar, pisatelj, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc. Potem so tu še znani politik in duhovnik Alojz, pa Avgust, poznan kot ustanovitelj in urednik glasila guštanjskih železarjev Koroški fužinar. Letos pa so posebno pozornost namenili Ivanu, čeprav izmed štirih bratov najmanj poznanemu, a izjemno pomembnemu Korošcu. Koroška dopisnica Metka Pirc se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala z Ivanovo vnukinjo Danico Hudrap, ki je pranečakinja znamenitega Prežihovega Voranca.

foto: Prežihovi pred domačo hišo; prvi z leve je Ivan.

https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ivan-kuhar.html

Že dvajset let v Kotljah na Koroškem pripravljajo Kuharjeve dneve v spomin na štiri brate Kuhar. Med njimi je najbolj znan Lovro Kuhar, pisatelj, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc. Potem so tu še znani politik in duhovnik Alojz, pa Avgust, poznan kot ustanovitelj in urednik glasila guštanjskih železarjev Koroški fužinar. Letos pa so posebno pozornost namenili Ivanu, čeprav izmed štirih bratov najmanj poznanemu, a izjemno pomembnemu Korošcu. Koroška dopisnica Metka Pirc se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala z Ivanovo vnukinjo Danico Hudrap, ki je pranečakinja znamenitega Prežihovega Voranca.

foto: Prežihovi pred domačo hišo; prvi z leve je Ivan.

https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ivan-kuhar.html

Kaj za družbo pomeni znanost? In kako znanost razumeti v širši perspektivi kulturnega konteksta?

V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki smo se sprehodili skozi razstavo Liminalni agenti, ki je na ogled v galeriji Škuc. Skoznjo nas je vodila soavtorica razstave, doktorica biomedicine in intermedijska umetnica Špela Petrič.

Kaj za družbo pomeni znanost? In kako znanost razumeti v širši perspektivi kulturnega konteksta?

V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki smo se sprehodili skozi razstavo Liminalni agenti, ki je na ogled v galeriji Škuc. Skoznjo nas je vodila soavtorica razstave, doktorica biomedicine in intermedijska umetnica Špela Petrič.

Italija je ena arheološko najbogatejših držav na svetu, a najdišča, kot so Pompeji, so vendarle redka. Antično rimsko mesto ob Neapeljskem zalivu, ki ga je uničil izbruh Vezuva leta 79 po Kristusu, so ponovno odkrili že sredi 18. stoletja, a mesto še vedno predstavlja arheološki izziv. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč antike doživlja preporod. Zadnji dve leti v življenju Pompejev so zaznamovali mnogi restavratorski posegi, vedno večji turistični obisk, nova znanstvena odkritja in sodobnejši pristopi k obravnavi arheološkega najdišča. O vsem tem se je naš rimski dopisnik Janko Petrovec pogovarjal z direktorjem Pompejev, arheologom doktorjem Massimom Osanno.

foto:

Pompeji, Via di Mercurio in Vezuv; avtor: Carlo Mirante (vir: Flickr Creative Commons)

Italija je ena arheološko najbogatejših držav na svetu, a najdišča, kot so Pompeji, so vendarle redka. Antično rimsko mesto ob Neapeljskem zalivu, ki ga je uničil izbruh Vezuva leta 79 po Kristusu, so ponovno odkrili že sredi 18. stoletja, a mesto še vedno predstavlja arheološki izziv. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč antike doživlja preporod. Zadnji dve leti v življenju Pompejev so zaznamovali mnogi restavratorski posegi, vedno večji turistični obisk, nova znanstvena odkritja in sodobnejši pristopi k obravnavi arheološkega najdišča. O vsem tem se je naš rimski dopisnik Janko Petrovec pogovarjal z direktorjem Pompejev, arheologom doktorjem Massimom Osanno.

foto:

Pompeji, Via di Mercurio in Vezuv; avtor: Carlo Mirante (vir: Flickr Creative Commons)

Desetega oktobra je minilo sto let od rojstva velikega jazzovskega glasbenika 20. stoletja Theloniousa Monka. Slišali boste odlomek iz knjige angleškega pisatelja in publicista Geoffa Dyerja, ki ga v slovenščini že poznamo po duhoviti knjigi Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi. Leta 1991 je objavil knjigo z naslovom But Beautiful / Lepo pa - Knjiga o jazzu. But Beautiful je bila najprej čudovita balada Jimmyja Van Heusena na besedilo Johnnyja Burka, ki je kmalu po nastanku leta 1947 postala jazzovski standard. Knjigo Geoffa Dyerja sestavljajo apokrifne biografije devetih legendarnih jazzovskih skladateljev in instrumentalistov 20. stoletja, med njimi tudi Theloniousa Monka. Besedilo je prevedla Tina Mahkota.

foto:

Thelonious Monk, Minton's Playhouse, New York, N.Y., ca. sept. 1947 / William P. Gottlieb

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Thelonious_Monk,_Minton%27s_Playhouse,_New_York,_N.Y.,_ca._Sept._1947_(William_P._Gottlieb_06271).jpg

Z nogami hodečih skozi mesta, hodečih po ulicah, bobnečih po cestah, po avenijah, po trgih ... se je pisal velik del zgodovine. V Buenos Airesu so med leti 1977 in 1983 v smeri proti urinim kazalcem hodile matere, katerih otroci so v času diktature izginili neznano kam. V začetku 20. stoletja so nastajala planinska društva kot protest proti prepričanju, da krajino lahko zasedajo le moški, le aristokrati, torej tisti, ki imajo denar, moč, ugled. Skupinska, kolektivna hoja je kot upor in osvajanje prostora odraz politične akcije. Kaj pa individualna hoja? Pomembno je hoditi do volišča, zapiše Irena Pivka, umetnica in soavtorica lokacijskega večmedijskega performansa Hodi.ti. Z njo smo se o hoji kot orodju sprememb pogovarjali tudi v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.

Vladimir Pištalo se je rodil v Sarajevu, odraščal v Mostarju, Kraljevu in Beogradu. Leta 1993 je emigriral v ZDA, danes tam predava, razpet med ZDA in Beogradom. Sodi med najpomembnejše in najbolj prevajane srbske pripovednike. Je avtor številnih knjig, med drugim v slovenščino prevedene literarizirane biografije o Aleksandru Makedonskem Aleksandrida in nagrajenega romana Tesla, portret med maskami. Z Vladimirjem Pištalom se je pogovarjal Rok Bozovičar.

foto:

Vladimir Pištalo: Foto © Nebojša Babić

https://vilenica.si/vilenica-2017/tuji-gostje-na-vilenici-2017/