Švedska novinarka in okoljska aktivistka Christina Lindberg je bila letos častna gostja festivala Kurja polt v Ljubljani; v poznih šestdesetih in sedemdesetih je bila svetovno znana kot obraz »švedskega greha«. Nastopila je namreč v številnih švedskih eksploatacijskih in erotičnih filmih, ki so pozneje postali kultni, med njenimi oboževalce pa je tudi Quentin Tarantino, ki je po njej zasnoval enega izmed likov v filmu Ubila bom Billa. S Christino Lindberg se je pogovarjala Tina Poglajen.

foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Christina_Lindberg.JPG

Najsi bo galjot na galeji ali zaljubljena ženska v zaledju fronte … ena osrednjih tem Jančarjeve proze in dramatike je posameznik, vpet v kolesje sistema oziroma zgodovine. V njegovem najnovejšem romanu z naslovom In ljubezen tudi je intimno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeno v burno dogajanje v Mariboru pred koncem druge svetovne vojne in po njej. Z Dragom Jančarjem se bo v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjal Vlado Motnikar.

V ljubljanskem parku Tivoli so nedavno odkrili spomenik tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju; stoji v bližini spomenika Edvardu Kocbeku, kar simbolično zaznamuje prijateljstvo obeh literatov. To se je začelo že pred vojno, ko sta sodelovala pri reviji Dejanje, utrdilo pa se je ob tržaški reviji Zaliv; ta je bila od šestdesetih let dalje glasnica demokratičnega dialoga, ki v tedanji Sloveniji ni bil mogoč. O reviji Zaliv in njenih vplivih je tekla beseda na simpoziju z naslovom Moč povezav, ki so ga priredili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; med nastopajočimi je bil arhitekt Janez Bizjak, ki je predstavil spominski zapis o svojem sodelovanju z idrijsko revijo Kaplje in tržaškim Zalivom v časih, ki so bili vse prej kot naklonjeni svobodi govora; revija Zaliv pa je pomenila tudi začetek njegovega prijateljstva z Borisom Pahorjem.

V oddajo Razgledi in razmisleki smo uvrstili besedilo doktorja Petra Krečiča ob obletnicah arhitekta Jožeta Plečnika, ki ju letos praznujemo: 145. obletnico rojstva in šestdeseto obletnico smrti. Peter Krečič je poznavalec opusa arhitekta Jožeta Plečnika in avtor več knjig o njem. V besedilu, ki ga bomo slišali, omenja morda malo manj znana dejstva o življenju in delu velikega umetnika, hkrati pa se ne izogne kritiki na račun varovanja Plečnikove dediščine. Ob obletnicah, ki sprožajo razmislek o izjemnosti Plečnikovih arhitekturnih dosežkov, se odpirajo tudi neprijetna vprašanja in zahtevajo odgovore.

Viktor Jerofejev je eno najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom, Ruske lepotice, Enciklopedije ruske duše, Dobrega Stalina in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo, če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko odlikovanje viteški red Legije časti. Z Viktorjem Jerofejevom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Andrej Stopar.

V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali ekskluzivni pogovor zbaskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je bil eden od gostov letošnjega festivala Fabula. Atxaga velja za enega naboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in čisto na novo Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla.

foto:https://eu.wikipedia.org/wiki/Bernardo_Atxaga

Ljubljanski Mini teater in Prešernovo gledališče Kranj sta letos v koprodukciji pripravila gledališko predstavo Judovski pes po romanu sodobnega izraelskega pisatelja Asherja Kravitza. Asher Kravitz se je rodil leta 1969 v Jeruzalemu. Študiral je elektroniko, matematiko in fiziko. Prvi knjigi, ki ju je napisal, sta humorni kriminalki, tretje delo Jaz sem Mustafa Rabinowitz je zgodba o vojaku v protiteroristični enoti izraelske vojske in njegovih moralnih dilemah. Leta 2007 je Asher Kravitz napisal roman Judovski pes: gre za prvoosebno pripoved psa, ki je svojo življenjsko pot začel v nemško-judovski družini tik pred nastopom nacizma. Kir je poseben pes, ki razume človeška čustva in govor. Besedilo je prevedla Katja Šmid, avtor odrske priredbe je Yonathan Esterkin, ki je slovensko predstavo tudi režiral. V njej nastopa dramski igralec Miha Rodman, ki je besedilo naštudiral tudi v angleščini. Februarsko premiero odrske priredbe Judovskega psa si je ogledal tudi avtor romana, izraelski pisatelj Asher Kravitz. Takrat ga je pred mikrofon povabila Staša Grahek.

foto: Miha Rodman v predstavi Judovski pes (Miha Fras)

http://pgk.si/repertoar/judovski_pes_/

V nizu pogovorov z gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta, bomo v oddaji Razgledi in razmisleki slišali pogovor Vlada Motnikarja z Igorjem Marojevićem, srbskim pisateljem, ki ga v slovenščini poznamo po zbirki kratke proze Mediterani in pravkar prevedenem romanu Mamina roka. V svojih delih se kaže kot prodoren opazovalec ljudi okoli sebe, izpovedovalec lastnega doživljanja in pripovedovalec.

foto: http://www.festival-fabula.org/2017/avtorji-in-knjige/39-avtorji-in-knjige/190-igor-marojevi

V soboto, 11. marca 2017, se je zaključil letošnji festival Literature sveta, Fabula. Pred ljubljanskim občinstvom je kot prvi, otvoritveni, gost nastopil leta 1972 rojeni francoski pisatelj Mathias Enard, dobitnik prestižne Goncourtove nagrade za roman Kompas, ki je pravkar izšel v slovenščini. Zdaj lahko Slovenci beremo še dva romana in sicer Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih ter Alkohol in nostalgija. Mathias Enard govori več jezikov, je erudit, študiral je perzijščino in arabščino, je dober poznavalec Bližnjega vzhoda in velik popotnik. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mathiasom Enardom pogovarjala Tadeja Krečič, v oddaji pa bomo slišali tudi branje avtorja iz knjige Alkohol in nostalgija.

Tretjega marca se je začel festival Literature sveta, Fabula 2017. V Ljubljano so prišli tuji pisatelji - gosti festivala, tema v fokusu pa je nesmrtnost. To besedo najdemo namreč v naslovu najnovejše knjige esejev Alojza Ihana Čas nesmrtnosti in s podnaslovom Smrt v času bionike (bionika je veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij). Tako piše Alojz Ihan, pesnik, pisatelj, esejist in zdravnik o najnovejših možnostih, ki obetajo nesmrtnost, vsekakor pa daljšanje življenj ljudi, vendar hkrati o njih kritično razmišlja in na koncu prihaja do sklepa, ki ga pa pravzaprav učijo vse religije. Odlomka iz Ihanovega pisanja -začenši z besedilom o Strahu kot globalnem motivatorju - bomo slišali zdajle v oddaji Razgledi in razmisleki.