Gre za esej, ki ga je pesnica in publicistka Stanislava Repar napisala o odmevni pesniški zbirki Neve Lučke Zver Razsežnosti.

»Za dirigenta je odločilen prihod na oder. Takrat vzpostavi komunikacijo z občinstvom in zapolni prostor s svojo navzočnostjo. Pričakujoči v dvorani morajo začutiti, da med njimi in orkestrom ne stoji balerina, ki se bo prekrilila skozi glasbeno tvarino, temveč suveren čustveni in intelektualni naboj, ki jih bo varno popeljal skozi čudežni svet glasbene umetnine.« je zapisal Matej Venier o dirigentu Antonu Nanutu ob njegovi osemdesetletnici. V Razgledih in razmislekih objavljamo besedilo, ki govori o velikem glasbenem ustvarjalcu tako, kot ga je doživel maestrov sodelavec, glasbeni soustvarjalec in, predvsem, prijatelj.

Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, in le nekaj mesecev po Nobelovi nagradi za književnost, je ruski pesnik in esejist Josif Brodski na michiganski univerzi v mestu Ann Arbor v ZDA nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov – v njem je mladim posredoval nekaj temeljnih življenjskih modrosti, spregovoril pa je tudi o vrednotah. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik.

Na fotografiji je Josif Brodski, ko je v sedemdesetih letih poučeval na michiganski univerzi.

Pred dnevi je umrl hrvaški pisatelj in publicist Predrag Matvejević. Rodil se je leta 1932 v Mostarju, v Zagrebu je končal študij francoskega jezika in književnosti. Doktoriral je na pariški Sorboni. Do leta 1991 je predaval francosko književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, potem pa je zapustil Hrvaško. Do leta 1994 je predaval slovanske književnosti na pariški univerzi Nouvelle Sorbonne, od 1994 do 2007 pa srbski in hrvaški jezik in književnosti na rimski univerzi La Sapienza.

Matvejević je avtor mnogih esejev in knjig, med najpomembnejšimi sta Drugačne Benetke in Mediteranski brevir.

Za oddajo smo izbrali nekaj odlomkov iz Matvejevićeve knjige Drugačne Benetke, ki sta jo prevedla Vasja Bratina in Rada Lečić.

na fotografiji:

Vitttorio Carpaccio : Lev sv. Marka, 1516

V ljubljanskem Cankarjevem domu poteka festival Tolstoj, iskalec resnice. Gost festivala je bil tudi dr. Pavel Basinski, ruski pisatelj, zgodovinar in novinar, ki je zaslovel z dokumentarnim romanom Lev Tolstoj: Pobeg iz raja, za katerega je leta 2010 prejel najprestižnejšo rusko književno nagrado – velika knjiga. Nastopil je pred številnim občinstvom s predavanjem Šola za življenje. Takrat ga je Tomaž Gerden povabil pred mikrofon in del daljšega pogovora objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.

Na Pisateljskem odru letošnjega Knjižnega sejma so nastopili tudi tuji gostje. Med njimi sta bila škotska avtorica mehiških korenin Juana Adcock in katalonski pisatelj Albert Forns. Oba sta bila na obisku v Sloveniji kot gosta Slovenskega društva pisateljev v okviru projekta Literarna Evropa v živo. Projekt pripravlja 17 partnerjev iz 13 držav in prek različnih dogodkov podpira obetavne avtorje. Izbranih je bilo deset pisateljev, med izbranci pa sta bila gosta, s katerima se je Andrej Rot pogovarjal za oddajo Razgledi in razmisleki.

V Art kino mreži se te dni vrti Rdeča želva, animirani celovečerni prvenec Nizozemca Michaëla Dudoka de Wita, ki je že za svoja prejšnja dela požel vrsto najvišjih priznanj v svetovnem merilu – za svoj ganljiv film Oče in hči iz leta 2000 na primer oskarja in glavni nagradi na festivalih v Annecyju in Clermont-Ferrandu. Rdeča želva pa mu je med drugim prinesla nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI in nagrado mladinske žirije na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, film je poleg tega nominiran za oskarja. Z avtorjem se pogovarja Tesa Drev.

Oddajo Razgledi in razmisleki posvečamo nedavno preminulemu umetniku Matjažu Vipotniku, grafičnemu oblikovalcu. Doktor Peter Krečič je o njegovem ustvarjanju in o pomenu njegovih grafičnih rešitev napisal daljše besedilo, ki ga, malo skrajšanega, objavljamo v današnji oddaji. Matjaž Vipotnik se je rodil leta 1944. S svojimi svežimi oblikovalskimi idejami se je pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa je temeljno zaznamoval slovensko grafično oblikovanje z gledališkimi plakati, pa tudi s scenografijami, celostnimi podobami institucij, oblikovanjem knjig. Izdelki Matjaža Vipotnika so nepogrešljivi del naše preteklosti, pa tudi nekdanje Jugoslavije, nekateri pa so segli tudi po svetu vse do Kitajske. Pred štirimi leti je Matjaž Vipotnik dobil Prešernovo nagrado za življenjski opus.

Oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno umrlemu pisatelju, akademiku Sašu Vugi, avtorju številnih romanov, pa tudi scenarijev in radijskih iger. Ob predvajanju Vugovih radijskih dram: Bernardek, Silvestrovo črepinj in Maistrova najdaljša mariborska noč, se je režiser Aleš Jan pogovarjal z avtorjem. Iz pogovorov je mogoče razbrati predvsem Vugovo izjemno spoštovanje slovenskega jezika, erudicijo, občutek za trdno dramaturgijo in ravnovesje ter poznavanje radijskega medija, s katerim se je začel seznanjati že zgodaj. Ko je bil še zelo mlad, je Saša Vuga nekaj let delal kot bralec na takratnem radiu Ljubljana. Razmisleki enega najprodornejših umov zadnjega obdobja v oddaji Razgledi in razmisleki, torej.

V zadnji oddaji Razgledi in razmisleki v letu 2016 se predstavlja Isabelle Wéry, belgijska pisateljica, igralka in avtorica besedil za gledališče. Tako za igralske kreacije kot za pisanje je prejela več nagrad, za roman Razkoščičena Marilyn: Evropsko nagrado za književnost. Knjigo imamo tudi v slovenščini, prevedla jo je Mateja Seliškar Kenda, na predstavitev knjige v Ljubljani pa je prišla avtorica sama. Takrat je Tadeja Krečič z Isabelle Wéry posnela pogovor, ki mu bomo prisluhnili v oddaji.