Avgustovske oddaje Razgledi in razmisleki namenjamo uglednim gostom letošnjega festivala Fabula – literature sveta. Najprej bomo objavili pogovor z nizozemskim pesnikom in pisateljem Ceesom Nooteboomom, osrednjim gostom letošnje Fabule. Cees Nooteboom, dvainosemdesetletni pesnik, pisatelj, potopisec in novinar, je eden izmed osrednjih literatov na Nizozemskem ta hip. V slovenščini imamo več njegovih knjig, v Razgledih in razmislekih pa se je s Tadejo Krečič pogovarjal predvsem o zadnji: Raj, izgubljeni.

foto: EPA

Oddaja Razgledi in razmisleki je posvečama pravkar preminulemu madžarskemu pisatelju, esejistu in dramatiku Petru Esterhazyju. Mednarodno uveljavljeni ustvarjalec sodi v vrh sodobne madžarske književnosti. Slovenski bralci ga poznamo po romanih Pomožni glagoli srca, Hrabalova knjiga, Ženske in Harmonia caelestis. Peter Esterhazy je bil pred dvema letoma gost festivala Literature sveta, Fabula 2014 in takrat se je z njim pogovarjala Jutka Rudaš. Prisluhnimo, kaj je imel Peter Esterhazy takrat povedati.

Brazilski fotograf Sebastiao Salgado je večino svojega življenja posvetil poročanju s kriznih žarišč. Dokumentiral je sušo v Sahelu, težke pogoje delavcev v brazilskih rudnikih zlata ter na naftnih vrelcih v Saudski Arabiji. Najbolj ga je zaznamoval genocid v Ruandi, zaradi katerega je, kot je dejal, zbolel na duši. Po nekajletnem premoru se je vendarle vrnil k fotografiji, tokrat k tistemu, kar človeku daje upanje, k naravi. Odpravil se je na popotovanje po svetu, na najbolj neobljudena področja našega planeta. Nastala je razstava Geneza, ki šteje 245 črno-belih fotografij in je na ogled v Mestnem muzeju ter v galeriji Jakopič v Ljubljani. O tem velikem fotografu in naravovarstveniku se je Ana Rozman za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala s kustosinjo razstave Marijo Skočir.

Slovenska pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner, izjemna, samosvoja in močna osebnost, se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah. Bila je pripovednica, dramatičarka in publicistka. Po 4. razredu gimnazije se je zaposlila, se sama preživljala in pozneje dokončala gimnazijo in študij prava ter postala odvetinica v Ljubljani. Leta 1941 je končala doktorski študij prava in se kot članica Komunistične partije vključila v Osvobodilno fronto. V času okupacije je kot državna uradnica reševala zaprte Slovence iz italijanskih zaporov in taborišč. Leta 1942 je bila zaradi liberalnih ideji izključena tako iz Partije kot iz OF. Po vojni je kot odvetnica branila politične nasprotnike nove oblasti. Opozarjala je na nepravilnosti in nehumanost v montiranih sodnih postopkih. Prennerjevo so obtožili, da na procesih zagovarja protirevolucionarne elemente, zato so ji leta 1947 prepovedali opravljati odvetniško delo in jo izključili iz Društva slovenskih pisateljev. Aretirali so jo in jo leta 1949 poslali za dve leti na tako imenovano družbeno koristno delo v kazensko delovno taborišče za ženske. Ob sto deseti obletnici rojstva Ljube Prenner je bi v spominskem parku rodnih Prevalj odkrit njen spomenik - delo akademske kiparke Nace Rojnik. V sedemdesetih letih se je z Ljubo Prenner o njenem živlčjenju in delu pogovarjala Metka Smeh, poznamo jo bolj kot Meto Vajgl, izjemno zanimivo oddajo pa pbjavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.

Oddajo namenjamo Pablu Juanu Fajdigi. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je nedavno podelilo Lavrinovo diplomo za njegov estetsko dovršeni prevajalski opus ter za dejavno in plodno posredniško vlogo med slovensko in hispansko kulturo. Pablo Juan Fajdiga se je rodil slovenskim staršem – povojnim emigrantom v Argentini; v Buenos Airesu je doštudiral filozofijo, tam je živel do leta 1991, tik pred osamosvojitvijo pa je z enosmerno letalsko vozovnico prišel v Slovenijo, deželo svojih prednikov, in tu ostal. Najprej je delal v kulturnem uredništvu časnika Slovenec, takrat je začel prevajati kratko prozo južnoameriških avtorjev v slovenščino, nato se je lotil prevajanja slovenske književnosti v španščino. Dela kot bibliotekar v Slovanski knjižnici v Ljubljani. S Pablom Juanom Fajdigo se je pogovarjala Staša Grahek.

fotografija: Vinko Avsenak

http://dskp-drustvo.si/index.php/novice/objava/podelitev-lavrinove-diplome-za-leto-2016

Pri Raziskovalni postaji ZRC SAZU Maribor in Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU je izšla monografija Maribor in Mariborčani, ki jo sestavlja štirinajst razprav z različnih znanstvenih področij. Monografija predstavlja prebivalstvo drugega največjega slovenskega mesta, posamezne etnične skupine, pomembne zgodovinske osebnosti, ob tem se poglobljeno dotika gospodarskega razvoja mesta in tudi izbranih kulturnih stvaritev, med njimi spomenikov. »Pričujoča znanstvena monografija predstavlja podobe Maribora in Mariborčanov, opozori pa tudi na bogastvo, raznolikost in zmogljivosti tega svojstvenega urbanega središča na Slovenskem ... « je v predgovoru zapisala urednica, dr. Maja Godina Golija, ki jo je v oddajo Razgledi in razmisleki povabila Simona Kopinšek.

Razglednica iz l.1916 - Maribor prihodnosti

Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru so maja pripravili mednarodni simpozij o transkulturnih vidikih švicarske književnosti. Ob tej priložnosti so gostili tudi švicarskega avtorja Franca Supina, ki v svojih delih obravnava srečevanje kultur in drugih različnosti ter predvsem priseljenstvo svojih protagonistov. Franco Supino se je rodil leta 1965 v švicarkem Solothurnu in kot otrok italijanskih staršev iz okolice Neaplja odraščal dvojezično. Danes živi v svojem rojstnem mestu in je docent na Pedagoški fakulteti. Prevode njegovih romanov v slovenščino še pogrešamo, za prevode nekaterih odlomkov pa je poskrbela prof. dr. Vesna Kondrič Horvat, ki je tudi organizirala simpozij. S pisateljem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.

V minulih dneh je založba Beletrina z vrsto literarnih in kulturnih prireditev praznovala dvajsetletnico delovanja. Sodobno slovensko kulturo je obogatila z dolgo vrsto zanimivih knjig in z iskanjem novih in novih poti do bralca in kupca. Med knjigami, ki jih je izdala v zbirki humanistične literature Koda, omenimo samo Predsokratike, Gnostične evangelije, pa znanstveno monografijo Poetika in logika slovenskih mitov dr. Zmaga Šmitka ter pred kratkim izšlo zbirko filozofskih esejev Gorazda Kocijančiča z naslovom O nekaterih drugih. Pri leposlovni zbirki Beletrina pa pritegne predvsem uravnoteženi program prevodnih in izvirnih, sodobnih in tudi starejših del; med drugim so izdali kar deset knjig Franza Kafke. Več o simpatičnih začetkih založbe in njenem celostnem delovanju pa tudi nekoliko o njeni prihodnosti je v pogovoru z Markom Goljo povedal direktor založbe Mitja Čander. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

V Benetkah odpira vrata 15. arhitekturni bienale, ki letos postavlja v ospredje vprašanje bivanja. Na njem letos sodeluje 63 držav, med njimi tudi Slovenija. V Arzenalu, enem osrednjih prizorišč bienala, bo na ogled tudi slovenski projekt, ki sta ga pripravila arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič, ustanovitelja biroja Dekleva Gregorič arhitekti iz Ljubljane. Oba sta poleg arhitekturne prakse vpeta še v pedagoško in raziskovalno delo in delujeta tudi v mednarodnem prostoru. Naslov njunega projekta je Dom v Arzenalu. K pogovoru o letošnjem bienalu, njunem projektu in vprašanjih sodobne arhitekture ju je povabila Maja Žel – Nolda.

V oddaji Razgledi in razmisleki lahko prisluhnete pogovoru s slovaško pisateljico Danielo Kapitanovo. Njen književni prvenec, roman Samko Tale: knjiga o britofu, je izšel leta 2000 in požel nepričakovan uspeh. Postal je ena izmed dveh najbolj prevajanih knjig slovaške izvirne knjjiževnosti po letu 1989; lani pa je pri založbi Sodobnost International izšel tudi v slovenščini. O romanu Samko Tale: knjiga o britofu in drugih niansah njenega opusa se je z Danielo Kapitanovo pogovarjala Maja Žvokelj.