Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.

V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali pogovor s sodobnim francoskim pisateljem Clémentom Bénechem. Mladi avtor, rojen leta 1991, je do zdaj napisal več besedil, leta 2013 je pri založbi Flammarion objavil roman Slovensko poletje, pred izidom je Bénechev novi roman. Slovensko poletje je v slovenščino prevedla Jana Pavlič, knjiga je izšla pri Beletrini med romani avtorjev, ki so bili gostje festivala Literature sveta, Fabula 2015. Clémenta Bénecha je za Razglede in razmisleke pred mikrofon povabila Tadeja Krečič, urednica oddaje.

V poletnih mesecih bomo v oddajah Ragledi in razmisleki znova prisluhnili pogovorom s tujimi literati, ki so bili gostje letošnjega festivala Literature sveta, Fabula 2015. Začenjamo z Janice Galloway, šestdesetletno škotsko pisateljico, eno najopaznejših predstavnic sodobne škotske književnosti, avtorico več romanov in zbirk kratkih zgodb; tik pred festivalom je v slovenskem prevodu Jureta Potokarja izšla biografija Clara o Klari Schumann. Leta 2000 je Tina Mahkota prevedla knjigo z naslovom Dihati moraš, to je vsa skrivnost. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Janice Galloway pogovarjala Staša Grahek.

Oddaja prinaša pogovor s Tanjo Petrič, najnovejšo Stritarjevo nagrajenko. Komparativistka in nemcistka se ukvarja z literarno kritiko od leta 2002 in redno objavlja v časopisih in revijah. S Tanjo Petrič se je pogovarjala Maja Žvokelj.

avtor fotografije: Simao Bessa

Tanja Petrič, diplomirana komparativistka in nemcistka, se je rodila leta 1981 v Mariboru. Z vlogo literarnega kritika se je začela spogledovati leta 2002 in od takrat redno objavlja. Njene recenzentske prispevke trenutno lahko berete v reviji Literatura, Sodobnost, v Delovih Književnih listih, Pogledih in Večerovi Čitalnici. Dejavna je tudi kot urednica in prevajalka; leta 2011 je za revijalni prevod poezije prejela prevajalsko nagrado lirikonov zlat. Svoje znanje aktualna Stritarjeva nagrajenka bogati tudi zunaj slovenskih meja. Na Dunaju končuje doktorski študij nemške književnosti in literarne vede. O literarnokritiški krajini in njenem mestu v njej se je s Tanjo Petrič pogovarjala Maja Žvokelj.

3. julija so v Vodnikovi domačiji v Ljubljani podelili nagrado Evropskega parlamenta – Državljan Evrope 2015. Seznam 47-ih dobitnikov nagrade je bil objavljen 3. junija, potem ko so žirije v državah članicah v Parlament poslale imena 74-ih kandidatov. V okviru Slovenije sta nagrado na pobudo slovenskih poslancev v evropskem parlamentu prejela Drago Jančar in Tomo Križnar. Parlament nagrado državljan Evrope podeljuje od leta 2008. Z nagrado želijo odlikovati tiste posameznike, projekte in pobude, ki spodbujajo čezmejno sodelovanje in razumevanje v Evropski Uniji v kontekstu vrednot iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Oba nagrajenca v oddaji gosti Matej Juh.

20. junija je minilo 20 let od smrti Emila Ciorana, romunskega filozofa in esejista, ki je dolgo živel v Parizu in tam tudi umrl. Rodil se je 8. aprila leta 1911 v mestu Raşinari, takrat v Avstroogrski. Na univerzi v Bukarešti je študiral filozofijo, tam se je med drugim seznanil z Eugenom Ionescom. Leta 1933 je s štipendijo odšel študirat v Berlin, po vrnitvi v Romunijo je nekaj časa poučeval, leta 1937 pa odšel v Pariz. Pisal je v romunščini in francoščini; za njegove spise sta značilna skepticizem in pesimizem. V slovenščino imamo prevedeno njegovo knjigo z naslovom Zgodovina in utopija ter vrsto esejev. V današnji oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor, ki ga je z Emilom Cioranom pred desetletji pripravil François Bondy, prevedel pa Aleš Berger.

fotografija: tuttocioran.com

Slišali boste pogovor z romunskim filozofom in esejistom Emilom Cioranom. Rodil se je v mestu Raşinari, takrat v Avstroogrski, pozneje je živel v Franciji. Pisal je v romunščini in francoščini; za njegove spise je značilen radikalen skepticizem. V oddaji boste slišali pogovor, ki ga je z Emilom Cioranom pripravil François Bondy, prevedel pa Aleš Berger.

Ukrajinski pisatelj ruskega rodu Andrej Kurkov, ki sodi med najpogosteje prevajane in najbolje prodajane ukrajinske avtorje, je napisal več kot trideset romanov. Eden med njimi, Piknik na ledu, je preveden v slovenski jezik, v tretji letošnji številki revije Zvon pa je izšel odlomek iz njegove najnovejše knjige Majdanski dnevnik. Andrej Kurkovživi nedaleč od kijevskega Trga neodvisnosti, Majdana nezaležnosti, ki ga je od izbruha protestov konec novembra 2013 do aprila 2014 redno obiskoval in popisoval dogajanje na njem. Povedano že nakazuje na politično razsežnost tematike, s katero se ukvarja avtor. Govoriti o književnosti v Ukrajini pomeni v veliki meri govoriti o politiki. Pa ne le zaradi jezika. Kurkov, rojen leta 1961 v tedanjem Leningradu, po razpadu Sovjetske zveze spet Sankt Peterburgu, piše v ruščini, ne v ukrajinščini. V ruščini, ne glede na manipulacije z jezikovnim zakonom v Ukrajini, izhaja zelo veliko medijev in tudi vsaj polovica knjig. Predvsem pa je Ukrajina država, za katero se zdi, da je nenehno na prelomnici. Z Andrejem Kurkovom se je med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pogovarjal Andrej Stopar.

Fotografija: run-mizumushi-kun.com

Gost oddaje bo ukrajinski pisatelj ruskega rodu Andrej Kurkov, ki sodi med najpogosteje prevajane in najbolje prodajane ukrajinske avtorje. Napisal je več kot trideset romanov; v slovenščino je preveden Piknik na ledu, nedavno smo lahko v slovenščini brali tudi odlomek iz njegove najnovejše knjige Majdanski dnevnik. Andrej Kurkov namreč živi nedaleč od kijevskega Trga neodvisnosti, Majdana nezaležnosti, ki ga je od izbruha protestov konec novembra 2013 do aprila 2014 redno obiskoval in popisoval dogajanje na njem. Govoriti o književnosti v Ukrajini pomeni v veliki meri govoriti o politiki. Pa ne le zaradi jezika. Kurkov, rojen leta 1961 v tedanjem Leningradu, po razpadu Sovjetske zveze spet Sankt Peterburgu, piše v ruščini, ne v ukrajinščini. V ruščini, ne glede na manipulacije z jezikovnim zakonom v Ukrajini, izhaja zelo veliko medijev in tudi vsaj polovica knjig. Z Andrejem Kurkovom se je med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pogovarjal Andrej Stopar.