Studio ob 17.00

Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija.

Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar.

Gosti:

Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi;

Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije;

Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Evropska unija sprejema nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije. Glavne tarče vseh teh ukrepov so družabni mediji in spletne tržnice.

O novih pravilih na spletu voditeljica Urška Henigman in gostje:

dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki;

Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak;

Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.

Brezobzirno rusko raketiranje civilistov in infrastrukture je bilo ta teden v ospredju pozornosti. Zahod je odgovoril z vzpostavljanjem protiletalske obrambe; ob ministrskem zasedanju Nata je tudi Slovenija pristopila k nemški pobudi o skupnem protiraketnem ščitu. Evropski ministri so povečini uskladili ukrepe na trgu energentov, premier Golob pa je ob predstavitvi orjaškega kriznega proračuna napovedal pocenitev plina in pomoč podjetjem. Komentiramo tudi z virusi onesnaženo vodo na območju Žalca. Kritični pregled tedna ta petek s Špelo Novak. Prisluhnite!

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti.

Gostje:

Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo;

Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije;

Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije;

Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša;

Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki.

Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.

Veliki požar na goriškem Krasu, ki nas je pretresel v drugi polovici julija in ga je obvladovalo na stotine gasilcev, je opustošil 3.700 hektarjev površin, od tega 2.900 hektarjev gozdov. Vnovična ozelenitev oziroma pogozditev kraških skal je velik strokovni in finančni izziv. Naslavlja ga načrt sanacije požganih kraških gozdov. Kako se bodo lotili obnove gozda in kakšne protipožarne ukrepe bodo uvedli? Kaj prinaša zamisel o zasnovi krajinskega parka na Krasu? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki.

Gostje:

Robert Režonja, generalni direktor Direktorata, za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor;

Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije;

Tarik Žigon, župan občine Renče-Vogrsko.

Vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtuje orjaški izdatke, skoraj 17 milijard evrov. Na prvi pogled se zdi, da so neupravičeno napihnjeni, poznavalci pa ocenjujejo, da gre za načrtovanje na zalogo zaradi številnih neznank v zvezi z energetsko krizo. Tudi rezervacija sredstev za nacionalizacijo oz. dokapitalizacijo energetskih družb bi se še pred nekaj leti zdela povsem radikalna poteza.

Kako realna sta glede na izrazito ohlajanje gospodarstva predloga proračunov za prihodnji dve leti, danes predstavljena tudi poslancem državnega zbora, kje odražata prioritete vlade, katerim področjem dajeta največjo težo, voditeljica Urška Jereb s sogovorniki in javljanji iz parlamenta.

Gostje:

Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance;

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije;

dr. Anže Burger, ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Vsa Evropa se je ta teden ozirala proti Pragi v upanju, da bodo pogovori več kot 40 evropskih voditeljev vsaj nakazali pot do umiranja razmer v Ukrajini in tlakovali tudi pot skupnemu evropskemu ukrepanju proti energetski draginji. Kakšna sta bila prispevek in predvsem izplen Slovenije z našim posebnim poročevalcem. Komentiramo neskončna pogajanja o plačah v zdravstvu in opozicijske napovedi o nizu referendumov za zavrnitev odločitev zdajšnje oblasti. Razkrivamo pa tudi bogat opus kraljice evropske avtofikcije, Francozinje Annie Ernaux – pravkar razkrite prejemnice letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine?

Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti:

dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani;

dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja;

Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.