Studio ob 17.00

Medtem ko čakamo na zdravilo za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom oz. na cepivo, ki bi okužbo preprečilo, se po postopni zajezitvi pandemije države počasi pripravljajo na sproščanje ukrepov in ponovno oživljanje gospodarske aktivnosti. Pri tem je ključno vprašanje, kakšne tako imenovane izhodne strategije bodo za izognitev drugemu valu okužb sprejele posamezne vlade. Kako so se tudi s pomočjo sodobne tehnologije tega lotili v azijskih državah in katere pravice so postavili v ospredje? S katerimi vprašanji se pri uvajanju aplikacij za sledenje ukvarjamo v Evropi in kdaj bodo v skladu s 103. členom protikoronskega zakona na vrata vseh, ki imajo predpisano karanteno, potrkali slovenski policisti?

O tem voditeljica Simeona Rogelj z dopisnikoma Mojco Širok in Urošem Lipuščkom, vodjo strokovne skupine vlade Bojano Beovič, notranjim ministrom Alešem Hojsom ter gosti v studiu:

- Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke,

- Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka in

- profesor Miroslav Žaberl iz Fakultete za varnostne vede.

Da misel “turizem smo ljudje” še kako drži, v zadnjih tednih na žalost ugotavljajo tako tisti, ki delajo v tej panogi, kot tisti, ki so si življenje popestrili s potovanji. Svojo ranljivost je ta panoga doslej pokazala ob vsaki naravni nesreči ali terorističnem napadu, a si je po takih in drugačnih dogodkih tudi opomogla. Ob »koronakrizi« pa se zdi, da so se temelji, na katerih smo razvijali slovenski turizem zadnjih 30 let, podrli kot hišica iz kart. Bo torej treba začeti znova? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti:

- Maja Uran Maravič, Izredna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Primorske univerze,

- Helena Cvikl, v.d. direktorice Direktorata za turizem,

- Gregor Jamnik, predsednik Združenja slovenskih hotelirjev in direktorja ljubljanskega hotela Slon,

- Ana Roš, chefinja v Hiši Franko v Kobaridu.

Ker je javno kulturno življenje povsem zamrlo, so umetniki in kulturne institucije v težkem finančnem položaju. Ob tem se v negotovosti sprašujejo, kako bo z umetniško produkcijo, ter razmišljajo o ukrepih in možnih rešitvah. Poseben izziv predstavlja tudi prekinitev študijskega procesa, ki na primer pri študiju dramske igre temelji na fizični navzočnosti in bližini. V tokratnem Studiu ob 17ih o vprašanju, kaj bo z umetniško produkcijo v obdobju pandemije in po njej, voditelj Miha Žorž ter igralci in drugi delavci v kulturi: Uršula Cetinski, Inga Remeta, Branko Jordan in Primož Bezjak.

Gradbeništvo je ena od panog, kjer v večini primerov zaradi epidemije niso bili dolžni ustaviti dela. S kakšnimi izzivi se soočajo, ali se bodo projekti zaradi izrednih okoliščin vseeno zamaknili? Kdaj bodo na primer začeli vrtati drugo cev karavanškega predora, glede na to, da ima izbrani gradbinec turški Džengis menda velike težave z dostavo opreme in prihodom delavcev iz Turčije in premišljuje o najemu slovenskih rudarjev, da bi lahko začel z gradnjo? Je epidemije višja sila, zaradi katere bodo premikali pogodbene roke in morda spreminjali cene?

Država se zavzema naj se čim več gradi in investira, saj je to panoga s številnimi multiplikativnimi učinki in spodbuja tudi dejavnosti v drugih panogah. Pa bo ob napovedani recesiji dovolj denarja za gradnjo? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep z gosti.

Gostje:

- Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,

- Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,

- Vili Žavrlan, član uprave DARS,

- Profesor Jože Damijan z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Bliskovit zdrs svetovnega gospodarstva iz pričakovane trdne rasti v globoko recesijo kaže, kako soodvisni smo postali. Obstale so številne panoge, znižale so se cene surovin, zato je veliko držav ob epidemiji dodatno prizadetih. Kako se s šokom spopada Evropska unija, ki v eni od najhujših kriz spet bolj ali manj uspešno išče skupni odgovor; ali bodo doslej sprejeti ukrepi učinkoviti in katera so tveganja za okrevanje? Bodo ob izdatnih državnih pomočeh ključna podjetja nacionalizirali; bo globalizacijo zamenjala regionalizacija? O tem voditeljica Sandra Krišelj s profesorji in gospodarstveniki.

Za učenci, učitelji, pa tudi starši je mesec dni pouka na daljavo. Po začetnih težavah, ko so nekateri učitelji preobremenili otroke z učnimi gradivi in ko nekaj sto otrok doma ni imelo računalnika, zdaj pristojni zagotavljajo, da pouk na daljavo poteka dobro. Ker bo ta oblika šolanja najverjetneje trajala še nekaj tednov - morda se mladi v tem šolskem letu sploh ne bodo več vrnili v klopi - bomo v tokratni oddaji Studio ob 17h z učitelji, ravnatelji in dijaki govorili o tem, kako naj v danih razmerah potekajo preverjanje in ocenjevanja znanja ter priprava na maturo.

Sodišča zaradi ukrepov med epidemijo odločajo samo v nujnih zadevah, roki mirujejo. Se bomo po koncu epidemije spet soočali s sodnimi zaostanki? Bo zaradi tega kakšna zadeva zastarala? Bi sodišča lahko tudi v času epidemije obravnave vodila prek videokonferenc? Kaj v času epidemije delajo tožilci, s kakšnimi težavami se ubadajo odvetniki? O vsem tem voditeljica Jolanda Lebar in gostje oddaje.

Gosti:

- predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič,

- generalni državni tožilec Drago Šketa,

- predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik,

- predsednik odvetniške zbornice Roman Završek.

Gospodarski zastoj zaradi izbruha koronavirusa ima tudi nekatere pozitivne učinke. Tako iz Kitajske kot iz nekaterih evropskih mest poročajo o izboljšani kakovosti zraka. Sveta namreč ne pesti le pandemija virusa, temveč tudi onesnaženega zraka, ki pa je precej bolj dolgoročna in tudi prinaša velika zdravstvena tveganja. Večini tega onesnaženja bi se lahko izognili z opustitvijo kurjenja fosilnih goriv. Tako bi tudi bistveno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in reševali podnebno krizo. O tem v tokratni oddaji z voditeljico Špelo Novak.

8. aprila 1990 je Slovenija na prvih večstrankarskih volitvah odločno zakoličila pot v novo prihodnost, ob tem pa sta celotna družba in politika pokazali enotnost, kakršno smo pozneje videli le malokrat. In zdaj, trideset let pozneje, smo pred novimi izzivi. Epidemija koronavirusa je praktično zaustavila svet. Slovenija bo morala - tako kot vse druge države - marsikaj zagnati skoraj na novo. Je to priložnost za premislek o drugačni poti, prijaznejši do ljudi in okolja? Lahko drugačne odnose vzpostavi tudi politika? Bo to morala storiti? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in gosti:

- profesor Dušan Plut, geograf in ekolog, član predsedstva RS 1990 -1992,

- Andraž Zorko, raziskovalec medijev,

- profesor Miha Kovač s Filozofske fakultete.

V dneh epidemije se spreminjajo tudi nakupovalne navade, saj kupci zaradi omejitev gibanja iščejo zdravo hrano, pridelano v svoji neposredni okolici. Kmetje imajo zaradi nekaterih zaprtih tržnic omejen dostop do kupcev. Občine spodbujajo lokalne pridelovalce, nastajajo nove spletne platforme, na medmrežju se povezujejo pridelovalci in kupci. S težavami se srečujejo tudi zadruge in kmetje. Poznavalci razmer menijo, da so ti učinki kratkoročni, a že zdaj zahtevajo premislek države, kako naprej. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih z Aljano Jocif.