Studio ob 17.00

Avstrijski volilci so se po izbruhu afere Ibiza in posledičnem razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki včeraj odpravili na predčasne volitve. Na katero stran se je nagnila politična tehtnica? V Studiu ob 17-ih bo Blaž Ermenc z gosti analiziral volilni izid in preveril, kaj ta pomeni za slovensko manjšino in za slovensko-avstrijske odnose.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.

Kaj je sonaravno gospodarjenje z gozdom? Ali je zaraščanje Slovenije, ki se bliža 60-im odstotkom poraščenosti z gozdom, dobro ali slabo? Kdo ali kaj ogroža evropske gozdove in kako se lahko v prihodnje temu izognemo? Na vprašanja Karin Potočnik bodo odgovarjali Jurij Diaci z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Anton Lesnik, predsednik Pro Silve, in Jože Prah z Zavoda za gozdove.

Ta hip v domovih za starejše ni niti enega prostega mesta. Zasedenih je vseh približno 20 tisoč mest in država v več kot desetletju na področju oskrbe starejših, ki potrebujejo pomoč, ni storila nič.

Domovi se ne gradijo, podeljenih je bilo nekaj koncesij zasebnikom, pri katerih je oskrba precej dražja, tudi oskrba na domu je težko dostopna in draga. V družini se pojavi največja stiska, ko je treba poskrbeti za bližnjega. Smo prezrli najštevilnejšo populacijo in pozabili nanjo? Sploh vemo, kako živi? Ima država kakšno vizijo glede staranja prebivalstva?

Dober teden dni pred začetkom novega študijskega leta so izbruhnili očitki o nesmotrni porabi javnega denarja na Univerzi v Mariboru. Tudi o tem s študenti iz Ljubljane, Maribora in Kopra ter s predstavnikom ministrstva za izobraževanje. Predvsem pa o položaju študentov. Kaj jih ob pomanjkanju subvencioniranih namestitev v Ljubljani in Kopru še žuli? Kaj menijo o kakovosti in izbirnosti študija? Zakaj ne izkoristijo v večjem obsegu možnost študijskih izmenjav v tujini?

Nova italijanska vlada je umaknila prepoved vplutja humanitarnim ladjam, ki v Sredozemlju rešujejo begunce, potem ko so nekatere druge evropske države izrazile pripravljenost, da jih sprejmejo. Rešitev glede prerazporejanja rešenih ljudi bo tema evropskih notranjih ministrov na srečanju na Malti. Število migrantov v Italiji se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšalo, na grških otokih in v Španiji pa se znova povečuje. Turčija pa je Uniji znova zagrozila z odprtjem meje za begunce. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Ali se bančni sistem, kot ga poznamo stoletja, obrača na glavo? Evropska centralna banka znižuje že tako negativne obrestne mere, nekaj evropskih bank ponuja posojila po 0-odstotni obrestni meri, vse več je bankirjev, ki razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe. Kaj bi takšna odločitev pomenila za slovenske varčevalce, ki imajo v bankah naloženih kar 20 milijard prihrankov? O vsem tem Urška Jereb in gostje:

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije

Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A

Vlada potrjuje proračuna za prihodnji dve leti z največjo proračunsko porabo doslej. Gospodarske napovedi so slabše, zato morajo ministri nekoliko oklestiti apetite. Odprtih je še veliko vprašanj od davčne reforme, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do pokojninskih sprememb. Bo za vse to sploh dovolj denarja? Kateri so prednostni projekti manjšinske vlade?

Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije?

Medtem ko ugotavljamo, da je pri nas premalo stanovanj za mlade in da so najemnine previsoke, opažamo, da je veliko stanovanj praznih. Kje so vzroki za to? So ti zakoreninjeni globoko v naši miselnosti ali pa tudi v zakonodaji, ki premalo ščiti tako najemojemalca kot najemodajalca? Oziramo se tudi na tuje in preverjamo, kako je to urejeno v drugih evropskih državah.