Studio ob 17.00

Pridelovalci oljk, posebno v Goriških brdih, nimajo razloga za veselje. Letošnja letina bo veliko slabša od lanske, ki je bila sicer rekordna; pričakujejo lahko le petino običajne količine. Vzrok je izjemno neugodno vreme v času oplodnje. Plodovi se sušijo in odpadajo. Dobra letina pa se obeta vinogradnikom. Razmere na Primorskem, v deželi oljk in vinske trte, bo s sogovorniki pretresla Ingrid Kašca Bucik.

Letos praznujemo 100-to obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Čeprav je Prekmurje edino ozemlje, ki ga je Slovenija sploh dobila, je za večino Slovencev še vedno precej oddaljeno in neznano. A številni Prekmurci so znani in uspešni po vsem svetu. Kaj nosijo v sebi in kaj ponujajo drugim? Kako so se ohranili skozi zgodovino in kaj jih dela drugačne?

Turistična sezona je v polnem zamahu in letošnji podatki so še boljši od lanskih. Imamo še eno turistično sezono tudi v slovenski Istri. Poznavalci pozivajo k usklajenemu razvoju destinacije in svarijo pred spanjem na lovorikah. Kakšne so primerjalne prednosti in pomanjkljivosti obalnega turizma, so dobri rezultati sad prizadevanj ali splet okoliščin?

Po napovedi ameriškega predsednika Trumpa, da bodo Združene države septembra ocarinile dodatnih 300 milijard uvoženega kitajskega blaga, se negotovost na trgih nadaljuje. Evropska unija ne stopi v bran Kitajski, hkrati pa z bojaznijo pogleduje proti Združenim državam in njihovi muhasti administraciji. Trgovinske vojne so že pustile posledice v Nemčiji, ki bo verjetno imela tehnično recesijo. Kakšne pa bodo posledice za slovenska podjetja, ki ne bodo imuna za dogajanje v trgovinskih partnericah?

Sredi poletne turistične sezone so se v Kopru pojavile težave s kanalizacijo, zaradi česar je bilo kopališče v Žusterni zaprto. Kaj pravi najnovejši monitoring kopalnih voda in zakaj najmanj 30 hiš lučaj od turističnega mesta nima kanalizacije? To so vprašanja za pristojne, ki smo jih povabili v oddajo Studio ob 17.00. Živo s kopališča v Žusterni z voditeljico Tjašo Škamperle.

O nanodelcih v zadnjem času slišimo vse več in v najrazličnejših kontekstih. Razvoj nanotehnologije in nanomaterialov je svet nanodimenzij nedvomno postavil bolj v ospredje, toda nanodelci so z nami že dolgo. Nastajajo namreč pri gorenju in danes so predvsem dizelski motorji in pirotehnična sredstva vir množice škodljivih nanodelcev. Potem so tu tudi inženirski nanodelci, ki jih zaradi njihovih posebnih lastnosti načrtno izdelujemo in uporabljamo na številnih področjih: od elektronike in gradbeništva, do prehrambne in kozmetične industrije, v medicini, farmaciji in še marsikje. Zato se morda zdi, kot da so povsod in kljub prednostim, ki jih prinašajo, vzbujajo tudi nekaj nelagodja. Kako naj vemo, kaj v okolju počnejo vsi ti nanodelci in kakšen je njihov vpliv na organizme, tudi na ljudi? Navsezadnje gre za izredno majhne delce, katerih posebne lastnosti izvirajo prav iz njihovih nanodimenzij, te pa jim tudi omogočajo, da se vedejo povsem drugače, kot bi se ista snov nekoliko večje velikosti.

Lani je prostovoljno delovalo skoraj 12 odstotkov Slovencev, opravili so več kot 9 milijonov 900 tisoč delovnih ur. V Studiu ob 17ih bomo z gosti iz prakse osvetlili to področje. Iskali bomo odgovore na vprašanje, ali je prostovoljstvo eden od stebrov delovanja naše države; predstavili bomo težave prostovoljcev pri delu in kako jim z ukrepi skuša – ali pa ne – priti naproti država.

Ker je medijsko zakonodajo povozil čas, dosedanji poskusi modernizacije pa so bili neuspešni, se med javno razpravo o osnutku novele zakona o medijih sprašujemo, ali bo ministrstvo za kulturo tokrat dobilo podporo za najnujnejše popravke. V Studiu ob sedemnajstih predstavljamo predlagane rešitve in prve odzive: dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, ustanovitelj radijske mreže Infonet Leo Oblak, član delovne skupine, ki na gospodarski zbornici pripravlja pripombe na osnutek, dr. Marko Milosavljević, profesor na fakulteti za družbene vede, in voditeljica Tatjana Pirc.

Najnovejši strelski pohodi v Združenih državah Amerike so znova odprli razpravo o širjenju sovraštva do priseljencev in rasizma. Med drugim jih povezujejo z rasistično retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar bo dodatno razgrelo ameriško politično ozračje pred predsedniškimi volitvami čez 15 mesecev. Bodo demokrati našli resnega izzivalca predsednika Trumpa? Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Brankovič.

V današnji oddaji bomo govorili o kamnu in tradiciji obdelave kamna na Krasu. Kraševci so z njim že od nekdaj močno povezani; ujel se je v njihovo dušo - z njim so si gradili domove, ščitili rodovitno, vendar vremenskim pojavom močno izpostavljeno rdečo kraško prst, v apnen'cah so ga žgali in pridobivali apno, ga gasili, bili so kamnoseki. Iz kamna so izdelovali irte, okenske in vratne okvirje, stopnice, vodnjake, žlebove, posodo za shranjevanje živil … potem so ga, tudi na Krasu, zamenjali sodobnejši in enostavnejši materiali, kamnite umetnine pa so vse prevečkrat končale v temeljih hiš, na gnojiščih, ali pa so jih enostavno razbili. V obdobju, v katerem se čedalje bolj in znova zatekamo k naravnim materialom, pa kamen spet pridobiva veljavo.