Studio ob 17.00

Združeno kraljestvo danes še ne bo izstopilo iz Evropske unije. Iztekel se je še en rok, ki je zdaj odložen še za pol leta, Britanci pa bodo lahko iz povezave izstopili tudi prej. Še vedno torej velja, da sta način in datum brexita, če ta sploh bo, še vedno neznana. Kot kaže, bodo v Veliki Britaniji maja izvedli volitve v Evropski parlament, a tudi to ni gotovo. Je EU ujetnik Brexita?

V Hrvaškem Dubrovniku poteka vrh držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske, pobuda 16 + 1 je povezana s kitajskim infrastrukturnim projektom stoletja: nove svilne poti. Ob političnem srečanju poteka tudi poslovni forum.

V odnosih s Kitajsko se je Evropska unija znašla med ameriškim stališčem »kdor ni z nami, je proti nam«, kitajsko pobudo gospodarskega povezovanja »En pas, ena pot«, s katero naj bi uveljavljala tudi geostrateške interese, in notranjim nesoglasjem med državami članicami. Je Kitajska le gospodarska tekmica ali predstavlja tudi varnostno grožnjo?

V tokratni oddaji o skupnih evropskih pridobitvah – tokrat na kmetijskem in prehranskem področju. Kupci smo na skupnem trgu Unije pridobili široko izbiro, a hkrati več cenene hrane iz tujine, pa dvojno kakovost pod isto blagovno znamko. Spomnimo se afere s poljskim mesom: ob tem v tujino izvažamo goveje meso najboljše kakovosti. Je prehranski sektor sploh izkoristil možnosti, ki jih ponuja povečan skupni trg? Sprašujemo ali se lokalna pridelava izgublja in kako se v tej veliki izbiri znajdemo kupci.

Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Tokrat se bomo z dijaki in profesorico slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane poglobili v romaneskni prvenec Maje Haderlap z naslovom »Angel pozabe«. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na obdobje druge svetovne vojne ter nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Več o spominih slovenske manjšine v Avstriji, posledicah, ki jih nosijo še danes in življenjski filozofiji pripovedi.

Ob svetovnem dnevu Romov bomo vzeli pod drobnogled njihovo izobraževanje. Kljub prizadevanjem in denarju za ta namen še vedno ne moremo govoriti o uspešnem vključevanju Romov v vzgojo in izobraževanje. V večini primerov gre za projektne aktivnosti, ki so prinesle določene izboljšave, niso pa sorazmerne s finančnim vložkom. Težave torej kljub možnostim ostajajo: velik osip v osnovnih šolah, neobiskovanje vrtca in neznanje jezika. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi uspešno vključili romske otroke v vzgojno-izobraževalne procese, ki bodo v veliki meri vplivali na njihovo prihodnost? Gosti: Martina Vuk, državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Samanta Baranja, projekt Skupaj za znanje, Darja Brezovar, ravnateljica osnovne šole Bršljin Novo mesto, Anja Medle, vzgojiteljica vrtca Pikapolonica v naselju Brezje v Novem mestu in Blaž Kovač iz nevladne organizacije Amnesty International. Avtorica Enisa Brizani

Letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za lani se po pričakovanjih ne razlikuje bistveno od prejšnjih dveh, ko je vojska dobila negativno oceno za pripravljenost za delovanje v vojni. Številni razlog za to vidijo v pomanjkanju denarja, vse bolj pa v ospredje stopa dejstvo, da nismo sposobni zagotoviti dovolj kadra in da bo treba razmišljati tudi o zmanjšanju stalne sestave. Težava pa ostaja opremljenost vojske. Stanje v vojski prvič pojasnjuje načelnica generalštaba Alenka Ermenc.

Rogljički, piškoti, napolitanke, slani prigrizki, jušni koncentrati, vnaprej pripravljene jedi in podobna živila bodo v prihodnje spremenjeni. Od nedelje bodo na 100 gramov maščob vsebovali največ 2 grama transmaščobnih kislin, škodljivih za zdravje. So trgovci, gostinci in proizvajalci pripravljeni? Kaj se bo zgodilo, če bo takšen izdelek vseboval preseženo vrednost teh snovi? Imamo kupci sploh možnost sami preveriti, koliko transmaščobnih kislin vsebuje živilo?

Poplave ob Dravi so samo od leta 2012 do danes povzročile za 45 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Posledice poplavljanja lani jeseni so vidne še danes, zato kmetje stopnjujejo pritisk na državo, naj uredi razmere. Kateri so vzroki za slabšo pretočnost Drave, koliko denarja je na voljo za sanacijo in katere so možne rešitve za obdelovalne površine neposredno ob rečni strugi.

Sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah, ki želi z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito ter primerna nadomestila za uporabo njihovih del, sproža številna vprašanja. Kdo bo služil, kdo plačal in kakšen internet bo za sabo pustil ta boj med spletnimi velikani in založniki? V oddaji o tem ali direktiva upošteva tudi interese ustvarjalcev in uporabnikov.

V 45-milijonski Ukrajini so na predsedniških volitvah izbirali med 40-imi kandidati. Ob dozdajšnjem predsedniku Petru Porošenku in nekdanji predsednici vlade Juliji Timošenko je največ pozornosti vzbudil komik, politični novinec Volodimir Zelenski, ki naj bi prepričal zlasti mlade. Izidi vzporednih volitev kažejo, da je zanj glasovalo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev, za predsednika Petra Porošenka skoraj 18 odstotkov, za Julijo Timošenko pa dobrih 14 odstotkov. Ker nihče od kandidatov ni dobil 50-odstotne podpore, se bodo Ukrajinci 21-tega aprila znova odpravili na volišča.

V oddaji o tem, kaj volitve, ob splošnem nezaupanju v oblast, pomenijo za prihodnost države, za njeno gospodarsko in varnostno naravnanost k Evropski uniji in Natu, zlasti pa za dvostranske odnose z veliko sosedo Rusijo. Avtor Miha Lampreht.