Studio ob 17.00

Slovensko gospodarstvo je bilo v letu 2018 eno od najhitreje rastočih v Evropski uniji. V podjetjih je bilo naročil dovolj, ustreznih kadrov pa premalo. Posledično so se okrepili pritiski na plače, vlada je tako – ob nasprotovanju podjetnikov – zvišala minimalno plačo ter sprejela dogovor za višje plače v javnem sektorju, ob tem pa privatizirala največjo banko v državi – NLB. V oddaji o tem kakšno je bilo iztekajoče se leto na področju poslovanja, zaposlovanja, javnih financ in kovanja dobičkov.

200 let je minilo od takrat, ko je svetilničar Luka Čeč povsem po naključju odkril nove dele Postojnske jame in naznanil: »Tu je nov svet – tu je paradiž.« Od takrat je jama neločljivo povezana s turizmom. Postojnske jama, najdaljši turistični jamski sistem, zdaj zajema 24 kilometrov podzemnih hodnikov z veličastnimi kapniškimi skulpturami in pestrim živalskim svetom – a zgodba še ni končana; potapljačem manjka le nekaj 100 metrov, da jo s podzemno reko Pivko povežejo s Planinsko jamo. O njeni zgodovini, kronanih glavah, ki so jo obiskale, turizmu in davku, ki ga je s tem plačal jamski živelj, ter o nadaljnjih načrtih. Prvič v živo iz Postojnske jame.

Ima vaš izbrani družinski zdravnik dovolj časa, da vam prisluhne, da mu pojasnite vaš zdravstveni problem, da vam pojasni terapijo, vam pri tem gleda v oči ali v računalniški monitor? Imate težave pri iskanju vašega zdravnika? Ima zdravnik na voljo 7, 9 ali 12 minut povprečno za bolnika – kdo manipulira s podatki, ZZZS ali zdravniki? Zakaj se mladi ne odločajo za poklic družinskega zdravnika? V oddaji tudi o tem kakšne ukrepe za izboljšanje dostopnosti in boljše delovne razmere za družinske zdravnike pripravlja ministrstvo v prihodnje.

V Katowicah na Poljskem se ministri za okolje in drugi visoki predstavniki skoraj vseh držav članic OZN niso natančno dogovorili o pravilniku za izvajanje Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že čez dve leti, tako da je časa za pripravo čedalje manj. Vsaka članica OZN je namreč predstavila svoje cilje za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in se zavezala, da jih bo uresničevala. Na letošnji podnebni konferenci se tudi niso dogovorili o finančni pomoči razvitih državam v razvoju. Te namreč, kljub drugačnim obljubam, dobivajo premalo denarja za ukrepe proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb.

Bi Humphrey Bogart v sodobnih filmih kadil elektronsko cigareto in – ali bi mu zaradi tega prizanesla bolezen? V oddaji bomo govorili o tej napravi, s katero vse več ljudi tudi pri nas nadomešča navadne cigarete. Sprašujemo se ali gre res za varnejše kajenje ali zgolj za prodajni manever, katerega škodljive posledice se bodo šele pokazale.

V nekaj več kot 10-ih letih naj bi bil vsak drugi na novo registriran avtomobil v Sloveniji električen, predvideva sprejeta Strategija za alternativna goriva. Toda za zdaj je prodanih novih električnih avtomobilov manj od evropskega povprečja, celo več: nekatere države, ko je Norveška, so svetlobna leta pred nami. Je vzrok previsoka cena, premajhen doseg in bojazen, da bomo obtičali nekje na cesti? Vprašanje je tudi, kakšen bo vpliv vse več električnih vozil na pridobivanje elektrike.

Britansko izstopanje iz Evropske unije se vse bolj zapleta. Premierka Theresa May se bo morala po odpovedi glasovanja o dogovoru o brexitu v britanskem parlamentu drevi spoprijeti z glasovanjem o nezaupnici. Ne glede na izid glasovanja so razmere zelo nejasne. V oddaji o tem, kaj sledi, ali je možen drugačen dogovor z Brusljem in ali bo brexit preložen ali celo odpovedan.

Marakešu so predstavniki več kot 150-ih držav članic Združenih narodov, tudi Slovenije, potrdili dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni je v minulih tednih poskrbel za razgrete razprave na stari celini. Strokovnjaki za migracije ga po večini pozdravljajo, del družbe in politike v Evropi, tudi pri nas, mu nasprotuje, češ da bo še pospešil migracije iz Afrike in Azije.

70 let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic, enega od najpomembnejših dokumentov 20. stoletja, na nastanek katerega je odločilno vplivalo množično in sistematično kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, se sprašujemo, kako učinkovita je deklaracija. Če bi bili svetovni voditelji danes pred izzivom podpisati jo, bi se jim veliko bolj zatikalo; so različni geopolitični interesi in dobički zdaj pred pravicami? V oddaji tudi o tem, kako aktivno človekove pravice zagovarja Slovenija.

Francijo že nekaj tednov pretresajo protesti tako imenovanih rumenih jopičev. Njihove proteste, blokade cest, rafinerij in skladišč spremlja nasilje poklicnih vandalov, kot jim pravijo, ter privržencev tako skrajne desnice kot levice. Največji spontani protestni val po letu 1968 postavlja številna vprašanja o porazdelitvi bogastva in blaginje, ne zgolj v Franciji, o posledicah globalizacije ter o prihodnosti vladanja francoskega predsednika Emmanuela Macrona.