Studio ob 17.00

Politično dogajanje v letu 2017 je še kako krojila bližina parlamentarnih volitev. V koaliciji je postalo običajno, da koalicijske stranke na zunaj nastopajo skupaj, sicer pa ravnajo vsaka po svoje. Nič kaj drugače ni bilo na strani opozicije. V luči bližajočih se parlamentarnih volitev je potekala tudi tekma za predsednika republike, ki jo je dobil Borut Pahor. In še: arbitražno sodišče je določilo slovensko-hrvaško mejo, a s tem so se težave šele dobro začele. Več v Studiu ob 17-ih z Natašo Mulec.

Kako se bodo po volitvah nadaljevala prizadevanja za neodvisnost Katalonije? Razmere so neobičajne, saj so regiji začasno odvzeli avtonomijo. Nenavadna je bila tudi kampanja, z nekaterimi vodilnimi politiki bodisi v priporu bodisi v izgnanstvu. Več v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.

Leto, ko je arbitražno sodišče potegnilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, ko se je Združeno kraljestvo tudi uradno začelo poslavljati od Evropske unije, od Unije, ki jo je v supervolilnem letu preplavil val populizma. Mučno osamosvajanje Katalonije, nemirni Bližnji vzhod, poteze 45-ega ameriškega predsednika – vse to s kritično distanco zunanjepolitičnih novinarjev, ki bodo razgrnili svet v letu 2017. V Studiu ob 17-ih. Z vami bo Luka Robida.

Predsednik vlade Miro Cerar bo dan po obisku v Zagrebu gost Studia ob 17h. Iz prve roke boste izvedeli, kako uspešno je bilo srečanje obeh premierov tik pred iztekom roka za uresničitev arbitražne razsodbe in kaj se bo z njo zgodilo na morski meji. Pa še: kako vlada odgovarja na stavkovni val, ki ga sindikati napovedujejo za začetek prihodnjega leta? Bodo meseci pred volitvami v znamenju kadrovskih menjav? Je koalicija še sposobna odločati? Kako bo predsednik stranke, ki je nastala dva meseca pred volitvami, tekmoval s političnimi novinci – tekmeci za njegov položaj? Sredin pogovor s predsednikom vlade bo vodila Tanja Starič.

V letu 2017 nas je razveselila prepričljiva, skoraj 5-odstotna gospodarska rast. Izboljšana gospodarska klima je prinesla protislovje na trgu dela: na eni strani precejšnje zmanjšanje števila brezposelnih, na drugi pomanjkanje ustrezne delovne sile. Dočakali smo kar nekaj tujih naložb, med drugimi Magno in Jaskawo. Presenetil nas je utapljajoči se lastnik Mercatorja, vse leto pa smo se ukvarjali z dvema velikima projektoma: drugim tirom in prodajo NLB. O vsem tem in še čem z gosti v pregledu gospodarstva z voditeljico Urško Jereb Brankovič.

Evropska unija v prizadevanjih za zagotavljanje energetske varnosti načrtuje milijardna vlaganja v novo plinsko infrastrukturo, katere del je tudi Trans jadranski plinovod čez Grčijo in Italijo. Je plin res čisto gorivo ali gre le za interese plinske industrije in posamičnih držav ter s tem podaljševanje prehoda v nizko-ogljično družbo? Graditev velikih plinovodov je pogosto povezana tudi z uničujočimi posledicami za okolje in s kratenjem človekovih pravic. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič.

Pri pogajanjih o brexitu je bil dosežen napredek. Evropska unija ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske sta le sklenila načelni dogovor o pravicah državljanov, o britanskih finančnih obveznostih do Unije in mejnem režimu na Irskem. Zdaj se lahko nadaljujejo pogajanja tudi o drugih temah. Ostaja sicer še veliko neznank, časa za pogajanja pa zmanjkuje. Več v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Tomaž Gerden.

Na današnji dan leta 1995 je bil v Parizu podpisan sporazum o miru v Bosni in Hercegovini, za katerega so se sprte strani dogovorile na pogajanjih v ameriškem Daytonu. Sporazum je določil njeno ustavno ureditev in notranjo delitev na dve entiteti. Kmalu pa se je izkazalo, da je sporazum sicer zagotovil mir, a je postal tudi cokla v razvoju države in regije. Procesi, ki so se dogajali po tem, so spremenili številna pričakovanja in napovedi. Kakšna je današnja varnostna, demografska in gospodarska slika Zahodnega Balkana in kakšno stališče naj do tega zavzame Slovenija?

Pobuda za to, da 20. maj po večletnih prizadevanjih postane svetovni dan čebel, se bo uresničila – v prihodnjih dneh ga bo namreč razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. To pomeni, da bo naša država morala prevzeti vodilno vlogo pri širjenju znanja o čebelah in razvoju čebelarstva tudi v nerazvitih državah, s tem pa bo prispevala k odpravljanju revščine in lakote po svetu. Slovenija je v svoji bogati čebelarski tradiciji še posebej ponosna na svojo avtohtono pasmo – kranjsko sivko.

Ob današnjem protestu prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah v Studiu ob 17-ih sprašujemo odgovorne, kako odgovarjajo na njihove zahteve. Soočamo obe strani. Kaj želijo z današnjim protestom doseči v Sindikatu prekarcev? Prekarne oblike dela na trgu postajajo pravilo, ki delavce potiska v negotovost, fleksibilizacijo in izgorelost. Hkrati to postaja način življenja in mišljenja. Več v današnji oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.