Studio ob 17.00

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah.

Splošno razočaranje nad politiko

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi:

»Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi?

Od šole do praznih besed politikov

Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.

Napetosti v Kataloniji se po nedavnem referendumu o neodvisnosti še stopnjujejo. Oblasti v Barceloni vztrajajo pri nameri o ustanovitvi samostojne republike Katalonije, v Madridu so odločeni to preprečiti, zlepa ali zgrda. Evropa pritrjuje stališčem Madrida, da gre za notranjo zadevo Španije in si zatiska oči pred nasiljem španske policije. Bo Kataloniji uspelo doseči njeno lastno državnost? Kako bi to vplivalo na prihodnost Španije in celotne Evrope? Več v Studiu ob 17-ih voditelj Blaž Ermenc.

Tokrat v Studiu ob 17ih o mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti – Mestu žensk. Spraševali se bomo, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost vstopi na področje umetnosti, umetnost na področje aktivizma, vsebine umetniških projektov pa v medijski prostor. Voditeljica bo Saška Rakef.

Se je posojilojemalcem, ki so se zadolževali v švicarskih frankih, zgodila krivica ali ne? Bo zakon, ki naj bi popravil njihov položaj, smiseln ali bo povzročil le še več nejasnosti in tveganj? Kdo bo prevzel odgovornost? V zvezi s posojili, vezanimi na švicarski frank, se bodo danes v Studiu soočili ključni posamezniki, med drugimi pisec zakona in predsednica združenja bank. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.

Te dni izginja 160 let star kostanjev drevored v celjskem mestnem parku. V Mariboru je padel drevored lip, podobna usoda čaka kostanjevega ob mestnem parku. Pred leti je grozila sečnja zdravim vrbam na Lentu, pa jo je preprečila civilna pobuda, podobno so v Celju rešili mestne platane. O sečnji stoletnih drevoredov, ki kot naravna dediščina sooblikujejo podobo in kakovost življenja, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.

Kako je z upravljanjem populacije velikih zveri pri nas? Kmetje trdijo, da je medvedov in volkov preveč, naravovarstveniki oporekajo. Zavod za gozdove bo danes objavil podatek o številu medvedov v naravi. Je populacija res prevelika ali je človek preveč posegel v njihovo bivalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.

Satoši Nakamoto je leta 2009 predstavil bitcoin, prvo kriptovaluto, ki je omogočala direkten prenos denarja med uporabniki – anonimno, decentralizirano in v hipu. Številni so v vlaganju v kriptovalute prepoznali priložnost za hiter zaslužek. Na kaj morajo biti pozorni uporabniki, kje so prednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov, kaj je ICO, kako poteka rudarjenje kriptovalut, kaj o decentraliziranih valutah pravijo banke in ali bomo čez nekaj let vsi uporabljali le še kriptovalute? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.

Katalonija se je znašla na prelomnici. Oblasti v Barceloni vztrajajo pri nameri za vzpostavitev samostojne države, v Madridu so odločeni ta prizadevanja preprečiti, zlepa ali zgrda.

Bo Kataloniji uspelo doseči njeno lastno državnost? Kako bi to vplivalo na prihodnost Španije in celotne Evrope? In kako bi se morale odzvati tiste evropske države, ki so pred četrt stoletja same iskale podporo za svojo državnost, tudi Slovenija? Več v Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.

Podnebne spremembe so grožnja kmetijstvu, ki zahteva prilagajanje. Kaj bodo sejali kmetje, če bodo temperature poleti dosegale 40 stopinj Celzija? Bodo del subvencij dobivali na posebne varčevalne račune za pokrivanje posledic naravnih nesreč? In kdaj bodo zavarovalnice ponudile sprejemljive premije za kmetijska zavarovanja? O tem, kako zmanjšati negotovost kmetijske pridelave, voditeljica Studia ob 17-ih Jernejka Drolec z gosti.

Energetska revščina prizadene predvsem upokojence, ljudi z nizkimi prihodki, ki so že sicer odvisni od socialnih pomoči. Gre za položaj, ko gospodinjstvo ne zmore pokrivati svojih potreb po energiji. Številni kar trpijo, drugi poiščejo pomoč pri dobrodelnih organizacijah. Kako se spopadati s tem problemom, kakšne rešitve ponuja država, v Studiu ob 17-ih. Slišali boste tudi zgodbe ljudi, ki so jih obiskali naši dopisniki.