Studio ob 17.00

25. marca mineva 60 let od podpisa ene od temeljnih pogodb evropske povezave, Rimske pogodbe. Z njo se je oblikovalo tako imenovano »trdo« ali »staro« jedro Evrope, sestavljeno iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in trojice držav Beneluksa. Nastala je Evropska gospodarska skupnost, istočasno tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo.

»Ob tem, ko že več kot 20 let prevzema vodilno vlogo združevanja Evrope, ima Francija za svoj temeljni cilj zagotavljanje miru. Nismo dobili Evrope, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Rastla bo z uresničevanjem konkretnih dosežkov, ki bodo najprej ustvarili pravo solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotna francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla v celoti preide pod upravljanje skupnega Visokega organa.«

To so besede »očeta Evrope«, Luksemburžana, francoskega premiera Roberta Schumana, izrečene že nekaj let pred podpisom pogodbe o oblikovanju tega ekonomskega in šele kasneje političnega temelja Stare celine. Kakšna je bila Evropa takrat, kaj je zanjo pomenil proces povezovanja in predvsem, kakšna je Evropa danes?

Gostje današnjega Studia ob 17-ih so: politologinja dr. Cirila Toplak, ekonomist dr. Vasja Rant, zgodovinar dr. Dušan Nećak, strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Klemen Grošelj in generalni direktor za zadeve Evropske unije na MZZ RS David Brozina.

Kako bomo poskrbeli za odpadke iz Jedrske elektrarne Krško? Njihova začasna skladišča so začasna že več kot 30 let, zato so polna. Začela so se pripravljalna dela za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v krški Vrbini; kdaj ga bomo v resnici dobili, saj je vlada lokacijo potrdila že pred sedmimi leti? Bo Hrvaška kot solastnica krške elektrarne poskrbela za svojo polovico jedrskih odpadkov? Odgovorila ni niti na ponudbo o skupnem odlaganju na krški lokaciji.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Koalicijska drama v zvezi z imenovanjem dveh novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga se nadaljuje. Če ima politika vidno vlogo pri imenovanju tistih, ki bedijo nad holdingom državnega premoženja, pa se zastavlja vprašanje, kakšna je njena vloga pri menjavah v posameznih podjetjih. Je Slovenija v zadnjih letih napredovala v strokovni presoji kandidatov? Kako velik vpliv imajo mreže? Kakšne so posledice, če se v vprašanja gospodarskega upravljanja vmešava politika? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.

Podoba obale med Koprom in Izolo bo kmalu zelo drugačna. Že z današnjim dnem se zapira precejšnji del obalne ceste. Prizadevanja, da bi promet nadomestile druge, prijetnejše vsebine, so stara že več desetletij. Predstavili jih bomo v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo govorili o načrtih z omenjenim območjem ter o predvidenih rešitvah odprtih vprašanj v zvezi s prometom na Obali. Voditeljica bo Jasna Preskar.

Zlikovci danes v otroške sobe ne prihajajo skozi vrata, ampak prek interneta, zato se moramo tako starši kot otroci zavedati, kaj pomeni odgovorna uporaba novih tehnologij in spleta. Katera pravila moramo upoštevati, kako zaščitimo svoje otroke, predvsem pa, kako ravnati, če ti postanejo posredna ali neposredna žrtev spolnih zlorab? O tem v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditelj bo Robert Škrjanc.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

»Na teren – bližje ljudem«. To je moto reorganizacije centrov za socialno delo. Kaj bo nova organizacijska struktura prinesla uporabnikom? Kdaj bo država začela izdajati odločbe o letnih socialnih prejemkih, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencije za znižano plačilo vrtca? Kakšna bo vloga socialnih aktivatorjev v centrih? Na ta in druga vprašanja bodo v tokratnem Studiu ob 17-tih odgovorili predstavniki centrov za socialno delo, socialne zbornice in ministrstva, pristojnega za socialo.

Turčija je zamrznila odnose na visoki ravni z Nizozemsko zaradi prepovedi nastopa turških ministrov na političnih zborovanjih turških izseljencev. Poleg tega obtožuje Nemčijo terorizma in grozi z odprtjem balkanske begunske poti. V kaj lahko preraste spor, se lahko grožnje spremenijo v realnost? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.

Vrh obrambnega ministrstva in vojske je predsedniku Borutu Pahorju kot poveljniku oboroženih sil poročal o pripravljenosti naše vojske. Ta je dobila negativno oceno tudi tokrat, tako kot že od leta 2012 naprej. Bo vojska ob takšnem razvoju in financiranju sploh še kdaj dobila pozitivno in kaj take ocene pomenijo za njen nadaljnji razvoj in pripravljenost ter našo varnost, tudi v okviru Severnoatlantskega zavezništva? Odgovore na to bomo iskali v Studiu bo 17-ih.