Studio ob 17.00

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.

Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti:

Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost

Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo

Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc.

Gosti:

Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo,

Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica,

Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj,

Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Mineva 20 let od včlanitve Slovenije v zvezo Nato, ki je trenutno pred najbolj negotovim obdobjem in pred eno največjih preizkušenj. In medtem ko se mrzlično iščejo razlogi in načini, kako Ukrajini zagotoviti več vojaške pomoči, se krepijo pozivi Izraelu, naj vendarle ustavi napade in prepreči eno najhujših humanitarnih katastrof. Dejavno se vključuje tudi Slovenija. Ministrica za digitalno preobrazbo je sicer prestala interpelacijo, a le z delno koalicijsko podporo, ta teden pa pa se je endarle začela tudi mediacija za končanje rekordno dolge zdravniške stavke. O vsem tem v kritičnem pregledu tega tedna z Alešem Kocjanom.

Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so:

- Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO

- Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija

- Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist

- Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti:

Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program

Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije

Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost

Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti:

Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program

Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije

Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost

Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.

Pred desetimi dnevi se je v Posočju začela plovna sezona, ki so jo razburkala nova pravila in višje cene za uporabo vstopno-izstopnih mest. V občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namreč letos veljajo trije odloki. Če je denimo kajakaš, ki je veslal od Boke do Trnovega, lani plačal tri evre, bo moral za dovolilnico letos odšteti 13 evrov. Pravila igre se spreminjajo tudi za podjetja, ki so doslej lahko plačevala letni pavšal 2.500 evrov za celotno floto, po novem pa mora na odseku kobariške občine vsak gost plačati 10 evrov. Bo to prineslo večjo transparentnost, varovanje okolja, varnost in predvsem možnost boljšega urejanja vstopno-izstopnih mest v prihodnosti, kot trdi kobariški župan, ali gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude, pohlep in pretirano birokracijo, kot mu očitajo podpisniki pobude za ustavno presojo kobariškega odloka? Kako na vse skupaj gledajo domačini, kajakaši in podjetja, ki ponujajo vodne dejavnosti, kakšne posledice bodo prinesle spremembe in ali bi vendarle lahko vse tri občine našle skupni jezik z uporabniki rek, bomo ugotavljali v tokratnem terenskem Studiu ob 17-ih v Kobaridu z Marišo Bizjak.

Gosti:

- župan Občine Kobarid Marko Matajurc

- župan Občine Bovec Valter Mlekuž

- župan Občine Tolmin Alen Červ

- predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Goran Kavs

- rekreativni kajakaš Dimitrij Saksida

Kaj prinaša zgodovinska odločitev za Bosno in Hercegovino o začetku pristopnih pogajanj z EU? Kakšni so sklepi vrha glede Ukrajine? Vladimir Putin si je na predsedniških volitvah v Rusiji zagotovil nov mandat, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je presenetil z najavo kandidature na parlamentarnih volitvah. Vlada in sindikat Fides sta sprejela dogovor o mediaciji, v tedenskem pregledu aktualnih dogodkov pa seveda tudi o slovenskem prazniku v Planici.