Studio ob 17.00

Natančno eno leto po neuresničeni obljubi predsednika vlade Roberta Goloba o 600 evrih začasnega dodatka k sodniškim plačam in pol leta po odločbi ustavnega sodišča sodniki začenjajo tako imenovano belo stavko, tožilci se pripravljajo na stavko. Vztrajajo, da morata vlada in parlament poskrbeti za uskladitev njihovih plač s poslanskimi, tako kot je to naložilo ustavno sodišče. Vlada, na drugi strani, vztraja, da bo to storila, ko bo končan dialog z vsemi preostalimi sindikati v javnem sektorju. Sodniki in tožilci zahtevajo odstop predsednika vlade in ministrice za pravosodje. Zadeva je tik pod vreliščem. Očitno se tudi pogovarjati ne zmorejo več. Za skupno mizo bodo sedli v današnjem Studiu ob 17.00:

– ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan,

– predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat,

– podpredsednica Slovenskega sodniškega društva Helena Miklavčič,

– predsednik Društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.

Zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides danes opozorilno stavkajo, ker vlada ni uresničila podpisanih zavez. Zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, odpravo nesorazmerij v plačah med mlajšimi in starejšimi zdravniki ter ločen plačni sistem. Če se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke, Fides od 15. januarja naprej napoveduje stavko do izpolnitve zahtev. Na obljubljene spremembe v zdravstvu čakajo tudi pacienti, ki opozarjajo, da se razmere v javnem zdravstvu še poslabšujejo, čakalne vrste daljšajo, dostopnost do osebnih zdravnikov pa je vse težja. Kje je napovedana reforma, zakaj se zatika in kaj čaka javno zdravstvo? O vsem tem z voditeljico Heleno Lovinčič in gosti v studiu ob 17.00.

Minevajo trije meseci, odkar se je vnovič razplamtelo bližnjevzhodno krizno žarišče. Izraelska vojska v napadih na Gazo ne popušča, z vse bolj napetimi odnosi Izraela z libanonskim gibanjem Hezbolah, z napadi na ladjevje v Rdečem morju in terorističnim napadom na civiliste v Iranu se uresničujejo napovedi o nevarnosti razlivanja konflikta na širšo regijo. O aktualnem dogajanju, diplomatskih prizadevanjih za umiritev razmer, možnostih za trajnejšo rešitev izraelsko-palestinskega spora se bo voditelj Blaž Ermenc z gosti pogovoril v Studiu ob 17-ih.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Čeprav smo že zakorakali v novo leto, leta 2023 zagotovo še dolgo ne bomo pozabili, zlasti ne četrtega avgusta, ko je našo državo dobesedno poplavilo. Poleg ekstremnega vremena pa smo imeli tudi ekstremne cene, v politiki pa so se namesto z ukrepi, ki bi olajšali življenje ljudi, veliko ukvarjali sami s seboj. O pestrem dogajanju v Sloveniji v minulem letu danes vnovič v Studiu ob 17.00

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej nemirno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza. Geopolitična teža Zahoda se manjša, oblikujejo se novi odnosi med velikimi silami. Tudi podnebna konferenca v Dubaju je le delno izpolnila pričakovanja okoljevarstvenikov.

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Slovenski športniki so v letu 2023 poskrbeli za številne nove uspehe. Od zmage na Višarjah in preboja na nogometni Euro ligi do nove medalje odbojkarjev in planiških zlatih presežkov. Pregled šport v letu prepletamo s kvizom članov športnega uredništva. Voditelja oddaje sta Klemen Verlič in Luka Petrič.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.