Studio ob 17.00

Ta teden smo dobili najobsežnejšo vlado Slovenije od leta 1993 naprej. Ta ambiciozno napoveduje obsežne reforme, ki pa ostajajo še neoprijemljive. Pred obljubljeno plačno reformo so se kot snežna kepa valile zahteve po popravkih plač v javnem sektorju, vrstili so se odzivi na obrise prenove zdravstva. Komentiramo napovedi nove zunanjepolitične strategije in med drugim pojasnjujemo, kaj je mišljeno z oznako feministična zunanja politika. Govor bo tudi o tem, kako prelomna je odločitev o napotitvi sodobnih nemških in ameriških tankov na ukrajinska bojišča. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.

V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Po definiciji so to učenci s posebnimi učnimi potrebami, a delo mentorjev in učiteljev z njimi še vedno ni ovrednoteno. Nevladne organizacije, ki najboljše učence pripravljajo na tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, niso prepoznane za enakovrednega partnerja pri delu z nadarjenimi. Poleg tega se v družbi še vedno pojavljajo tudi stereotipna prepričanja, da so to piflarji, grebatorji, elita, ne pa bodoči nosilci družbenega razvoja in napredka. O pomenu dela z nadarjenimi in številnimi izzivi na tem področju v reprizi oktobrskega pogovora Špele Šebenik z odločevalci in šolniki.

Gostje:

dr. Mojca Jurišević, redna profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti,

dr. Fani Nolimal, področna podsekretarka za področje osnovne šole na Zavodu RS za šolstvo,

Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije,

Marjeta Vene, koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci v svetovalni službi OŠ Orehek Kranj.

Geotermalne zmogljivosti Slovenije so velike, a to vrsto energije le malo izkoriščamo. Zdaj predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, zaradi energetske krize in razogljičenja družbe pa je vroča voda iz zemlje spet bolj zanimiva. Zlasti uporabniki v Pomurju že več let opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država omejuje s koncesijami in drugimi zahtevami. V Lendavi s to energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje, letos pa naj bi zagnali še pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermalne energije v terenski oddaji iz Ljutomera voditeljica Lidija Kosi s sogovorniki.

Gostje:

Gostje:

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice;

Metod Grah, direktor Term Vivat in član Odbora za geotermijo pri PGZ;

Štefan Žohar, predstavnik Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA).

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Dva odstotka BDP-ja za vojsko do leta 2030, sočasno razvijanje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona, protizračna obramba srednjega in kratkega dosega ter dodatni nakupi helikopterjev. To je le del ambicioznega načrta, ki so ga pripravili na obrambnem ministrstvu. Poznavalci ob tem opozarjajo, da bosta pri teh načrtih potrebna prilagodljivost in upoštevanje različnih scenarijev, sicer se bodo, zaradi nenehnega spreminjanja varnostnih razmer v svetu, skoraj zagotovo porušili.

O tem, kaj prinaša Resolucija o opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 in ali ima tudi potrebno politično podporo za sprejetje v Državnem zboru, voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki.

Gostje:

Rolando Žel, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo;

Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske;

dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede;

dr. Martin Premk, predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora.

Poceni zadolževanja je nepreklicno konec. Tako gospodinjstva kot podjetja se zaradi zvišanih obrestnih mer soočajo z vse višjimi obroki posojil in s tem z zmanjšano kreditno sposobnostjo. Dostop do denarja še dodatno ovirajo strožje kapitalske zahteve regulatorja, vrtoglava inflacija in, nenazadnje, tokratni dvig minimalne plače. Kako naj v zahtevnih razmerah ravna posojilojemalec, na kaj mora biti pozoren in kakšna gibanja obrestnih mer ter Euriborja lahko pričakujemo do konca leta? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki.

Gostje:

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije;

dr. Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije;

dr. Aljoša Valentinčič, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti;

Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Dramaturgijo tedna je narekoval vrh koalicije. Pred sestankom se je stopnjeval pritisk na vladajoče glede plač, rešitev za zdravstvo in izhodišč za reforme. Ključni dosežek so bile strnjene koalicijske vrste. Komentiramo ozadje, razgaljamo razmere v zdravstvu, ocenjujemo posledice za državni proračun. V oddaji tudi o blišču in bedi Davosa, čezatlantski gospodarski tekmi in turneji naše prve diplomatke po Balkanu. Kritični pregled tedna ta petek z Marjanom Vešligajem.

Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki.

Gostje:

prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko;

Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo;

Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem;

Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Slovenskim smučiščem se tudi zaradi pomoči države obetajo lepši časi. Deset smučišč se bo s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preoblikovalo v celoletna gorska središča. Večina je že pridobila gradbena dovoljenja. Ministrstvo za infrastrukturo pa za vzdrževanje žičniških naprav za dve proračunski leti namenja dobrih 5 milijonov evrov. Za vsa smučišča pa bo kljub energetski krizi ob nizkih temperaturah največji izziv izdelovanje tehničnega snega. To bo nujna naložba za ohranitev in obstoj smučišč tudi v prihodnje, ki pa je upravljalci sami ne bodo zmogli. O izzivih in vizijah voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:

Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo;

Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo;

Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev;

Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj;

Aleš Zalar, direktor RTC Zatrnik.

Kmetijsko-prehranske verige so v svetovnem merilu med največjimi povzročitelji toplogrednih plinov. Pri prehodu na trajnostne sisteme se je v nemilosti znašla živinoreja in s tem uživanje hrane živalskega izvora. V Sloveniji glede na prehranske smernice pojemo preveč mesa. Toda meso ni več v modi. Kako in zakaj moramo spremeniti prehranske navade? Bo to uničilo slovenske živinorejce ali spodbudilo prestrukturiranje kmetijstva k povečanju samozadostnosti na področju proizvodnje rastlin za prehrano ljudi? Kakšni so cilji strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade? O tem Jernejka Drolec z gosti.

Gostje:

Tatjana Buzeti, državna sekretarka n ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

Prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in podpredsednik strokovnega sveta za prehrano;

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;

dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Inštituta za Okoljske študije na Vrije Universiteit Amsterdam (Svobodna univerza Amsterdam).

Za gospodarstvo je bilo preteklo leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida 19, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini. Sledila je neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v dvig obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih trendih in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v reprizi preglednega Studia ob 17.00 s Simeono Rogelj.