Studio ob 17.00

Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati so svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.

Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati bodo svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.

Namesto prazničnega veselega decembra smo po koncu zahtevnega supervolilnega leta dobili še frontalni spopad premiera s policijsko ministrico in napoved njenega odstopa. Kdo ima prav in kaj obračun pomeni za policijo, ugled vlade in politično stabilnost? Komentiramo tudi (ne)upravičenost odločitve zdravniškega sindikata Fides za stavko v januarju, razloge za nezadovoljstvo gospodarstva z ukrepi za blažitev energetske draginje in dokončno potrditev vstopa Hrvaške v schengen z odpravo mejnega nadzora z novim letom. Kritični pregled tedna ta petek z Darjo Groznik.

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.

Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:

Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo;

Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije;

Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles;

Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.

Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.

Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.