Ultrazvok

Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: BoBo

Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain

Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Elionas2/ Pixabay

Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc.

Foto: WikiImages/ Pixabay

Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc.

Foto: Tumisu/ Pixabay

Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc.

Foto: MMC RTV SLO

Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič.

Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi.

Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe?

Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: geralt/ pixabay