Ultrazvok

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain

Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc.

Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota

Pomoč, podpora, krepitev veščin, opolnomočenje. Kadar se znajdemo v stiski in ne znamo razrešiti nastale situacije, se po pomoč lahko obrnemo na nevladne organizacije in se vključimo v njihove programe.

»Neverjetna leta«, »Pazi nase in (po)skrbi zase«, »Varni brez nasilja« – to so trije preventivni programi za tri generacije. Otroke, mladostnike, odrasle in starejše odrasle opogumljajo, naj se postavijo zase in se aktivno spopadejo z izzivi. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Ultrazvok. Z nami bodo Duši Kumer in Urška (Neverjetna leta), Petra Cerinšek (Pazi nase in (po)skrbi zase), Jerneja Šibilja (Varni brez nasilja). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Anemone123/ Pixabay

Toksična razmerja nas ranijo in prizadenejo na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. »Kadar nam partner, mama, prijateljica, sodelavec ali kdorkoli drug spodbija občutek naše lastne vrednosti, je to opozorilni znak,« pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman. To je alarm, ki kaže, da smo zabredli v strupeno zvezo. Čeprav nas toksični odnosi uničujejo in nam škodujejo, jih drugi pogosto opazijo prej kot mi. Kako prepoznamo toksično razmerje in kaj lahko storimo, v oddaji Ultrazvok svetuje Sanja Rozman. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: 412designs/ Pixabay

Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC.

Foto: typographyimages/ Pixabay

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: sbtlneet/ Pixabay

Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o periferni arterijski bolezni pogovarjal s kardiologom in specialistom za bolezni žil prof. dr. Alešem Blincem, ki v ljubljanskem Kliničnem centru vodi Oddelek za žilne bolezni.

Foto: https://zdravearterije.si/

Študentke in študenti medicine želijo s projektom »V odsevu« opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu osveščanja o motnjah hranjenja ponovno organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. V oddaji Ultrazvok tokrat v živo o projektu »V odsevu«, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in osveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan.

Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay

Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vedno več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Zakaj so v teh primerih antibiotiki odpovedali in, kot rečemo, ne primejo več? Kaj lahko sploh še storimo? Vprašanja za strokovnjake tokratne oddaje Ultrazvok. Sodelujejo: prof. dr. Stanislav Gobec (Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz), prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: u11116/ Pixabay

Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom, ki nevarno ogrozi človekovo zdravje in celo življenje. Temo nadaljujemo in poglabljamo v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o metabolnem sindromu pogovarjal z dr. Simono Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Stevepb/ Pixabay