Ultrazvok

Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič.

Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain

Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program.

Foto: Pixabay, cc

Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc.

Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev.

Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Pixabay, cc

Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Peter Miller/ Flickr, cc

Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Pixabay, cc

Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Pixabay, cc

Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti.

Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc

Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič!

Foto: Pixabay, cc