Ultrazvok

Pred nami so hladni meseci, ki na preizkušnjo postavijo naš imunski sistem. Ta se mora upreti virusom prehlada in gripe ter povzročiteljem pljučnic, ki so v tem obdobju pogostejše. Še posebej zahrbtne so tako imenovane atipične pljučnice. Ker so njihovi znaki in simptomi velikokrat neznačilni in prikriti obstaja nevarnost, da odlašamo z obiskom pri zdravniku. Podrobneje v oddaji Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc

Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Jožica Mestnik. Z medicinskega vidika pa so rak dojk osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani. Poudarke z okrogle mize je zbral Iztok Konc.

Foto: _e.t./ Flickr, cc

Ljudsko izročilo že od nekdaj prisega na dobrodejne učinke zdravilnih rastlin. Znanje o njihovi moči se prenaša iz roda v rod, znan slovenski pregovor pa pravi: »Za vsako bolezen rož'ca rase.«. Z napredkom znanosti se zdravilne rastline vse bolj uveljavljajo tudi v uradni medicini. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe izpostavimo znane zdravilne učinke ameriškega slamnika, žajblja in sleza, ki krepijo imunski sistem in blažijo obolenja dihal. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Virginia (Ginny) Sanderson/ Flickr, cc

Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob. Podrobneje o parodontalni bolezni v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Rokom Gašperšičem se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc

V tokratni oddaji Ultrazvok ne bomo govorili o cepljenju, čeprav bomo zaključili prav z njim. Osrednja tema bo sepsa. To je nevarno stanje, pri katerem mikroorganizmi vdrejo v kri in lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Potrebna je hitra zdravniška pomoč z intenzivnim zdravljenjem. Ker sepsa še zdaleč ni redka, si zasluži našo pozornost. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Matjažem Jerebom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Bill McChesney, Flickr, cc

Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Podrobneje o materničnem vložku – ali natančneje o sodobnih intrauterinih kontracepcijskih sistemih – v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Sarah Mirk/ Flickr, cc

Sodobna biološka zdravila so že marsikateremu bolniku rešila življenje. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem. Več dr. Dominik Gaser iz Lekove Biofarmacevtike v Mengšu, prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik in prof. dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njimi pogovarjal Iztok Konc.

Foto: University of Michigan School for Environment and Sustainability Follow/ Flickr, cc

Včasih so strogo brezglutensko dieto upoštevali zgolj bolniki s celiakijo, saj so na to beljakovino v žitih preobčutljivi. Zdaj pa izdelke z oznako »brez glutena« kupujejo tudi ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav. Ali lahko tovrstna prehrana res izboljša naše počutje in zdravje? Kako trdni so dokazi proti glutenu? Kaj o njegovem škodljivem vplivu na možgane pravijo študije? Nekatera novejša spoznanja o glutenu bo v oddaji Ultrazvok pojasnil doc. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Nupur Dasgupta/ Flickr, cc

Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost. Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih na Koroškem in Gorenjskem. O tem, kakšno je stanje letos, pa v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred mikrofon povabil doc. dr. Ireno Grmek Košnik z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju in prof. dr. Franca Strleta s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Fairfax County/ Flickr, cc

V Sloveniji živi 16 vrst klopov. Najbolj razširjeni so gozdni klopi, ki v podrasti prežijo na svoje gostitelje. »Gre za najnevarnejšo zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani. Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok infektolog akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Lennart Tange/ flickr, cc