Vroči mikrofon

Delo na domu, kadar narava dela seveda to sploh dopušča, je mnogim najljubša zapuščina epidemijskih časov. Kljub temu, da tako dela bistveno več ljudi, pa je pravno-formalno ureditev takega načina dela med delodajalcem in zaposlenim v praksi še vedno neenotno urejena. Kaj vse mora biti zapisano v pogodbi, kakšen nadzor sme imeti delodajalec in kako odziven mora biti delojemalec, kako je s stroški in kako s prevzemanjem odgovornosti, če pride do poškodb, smo med drugim vprašali direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk.

"Počasi bo tudi njih treba nehati ščititi, češ da ne znajo in ne zmorejo, in jasno povedati, da tega včasih nočejo," je na vprašanje, kako si razlagati, da ravnatelji v vsaj dveh primerih niso prijavili spolnega nadlegovanja na svoji šoli, povedala Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.

"Ker je to za njih naporno, ker se je treba izpostaviti, in da obstajajo med nami ljudje, ki naj bi delali z ljudmi za njihovo dobro, a se niso pripravljeni osebno izpostaviti do te mere, da bi jim bilo rahlo neprijetno. Raje pustijo žrtve v položaju, v katerem trpijo spolno nasilje in zlorabo še naprej, kar je nesprejemljivo. V nevladnih organizacijah se s takimi zgodbami srečujemo zelo pogosto, pravzaprav večkrat kot pa s primeri, ko sistem dobro zaščiti otroka ali odraslo žrtev."

Aktualna afera z izpovedmi o spolnem nasilju v kulturniških krogih je znova opomnila, da je spolno nasilje obsežno in se dogaja v vseh družbenih sferah in starostnih skupinah, žrtve in priče pa največkrat o tem molčijo. Kako prekiniti molk in ustaviti zelo visoko toleranco do spolnega nasilja v naši družbi, so minuli teden govorili v oddaji Studio ob 17.00. Sogovorniki Tite Mayer so brez zadržkov opozarjali tako na odgovornost kot tudi na družbeni kontekst, v katerem so zelo različne oblike spolnega nasilja in predatorstva družbeno sprejemljive, dopustne, celo pričakovane. Kako se temu upreti in kako lahko vsakdo k temu pripomore?

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo;
Neža Miklič iz Generalne policijske uprave;
Iva Babič, gledališka igralka.

V oddaji Studio ob 17.00 sta sodelovala tudi Nika Kovač, predsednica Inštituta 8. marec, kjer že nekaj mesecev spodbujajo k delitvi pričevanj o spolnem nasilju v akciji "Nisem prijavila", in pa Janez Cerar, duhovnik, ki je sam doživel spolno zlorabo, o njej spregovoril in se kljub močnemu uporu in sankcijam institucije neutrudno bori za vse žrtve spolnih zlorab v Cerkvi. Njegovo zgodbo ste lahko slišali tako v oddaji Nedeljski gost kot tudi v dveh oddajah Vroči mikrofon z naslovom Krik žrtev.

Nekoč, pred niti ne tako davnimi leti, smo plačevali z bankovci in kovanci. Potem je prišla doba udobja in smo račune poravnali s čeki, s karticami, z mobilniki in virtualnim denarjem – kakšno razkošje izbire … A gorje tistim, ki se plačevanju niso prilagodili povsem in nimajo pri roki vsega, kar nam prijazno vsiljuje finančni sektor. Nekje ne sprejemajo gotovine, spet drugje ne marajo kartic. Nekje si lahko pomagamo z bankomati, drugje samo z avtomati ATM, kjer je dvig dražji. Če se banka tako odloči, nam ponekod ne omogoča dviga desetih evrov iz bankomata, čeprav imamo tik pred plačo na računu še 19,99 evra. Bomo morali v vse hujši zmedi pri plačevanju najprej vsi postati Mice Kovačeve, da se ne bo vse urejalo mimo nas?

Vroči mikrofon je kratek povzetek epizod serije Živi in pusti živeti, v kateri številni sogovorniki Tatjane Pirc pripovedujejo o sovraštvu in nestrpnosti, ki krhata in zastrupljata našo družbo, poglobljeno pa obravnavamo sovraštvo do tujcev, istospolno usmerjenih in versko nestrpnost.

1. Živi in pusti živeti: Vesna Leskošek o sovraštvu, ki postane legitimno 

2. Živi in pusti živeti: Andreja Lapuh in Roman Kuhar o homofobiji in pravici do ljubezni, partnerstva in starševstva 

3. Živi in pusti živeti: Nestrpnost do tujcev 

4. Živi in pusti živeti: Verska nestrpnost 

Če gasilci ne bodo pogasili požara, bomo rekli, da niso dobro opravili svojega dela. Kje točno niso dobro opravili svojega dela? Ne v gašenju požara, temveč pri komunikaciji s tistimi, ki so težave pravzaprav ustvarili. To je odgovornost, ki jo gasilska služba ima. Če ne iščete informacij pri znanstvenikih in inženirjih, ne morete pravilno oceniti tveganja. In če se kot gasilec pri svojem delu ne zavedam tveganja, potem si zatiskam oči pred svojo lastno odgovornostjo.

Torero je raziskovalno kariero začel s projektom požarne varnosti za mednarodno vesoljsko postajo, napisal je več kot 250 raziskovalnih člankov in sodeloval pri razvoju številnih protipožarnih sistemov in metod njihovega načrtovanja, ki se uporabljajo po vsem svetu. Je predstojnik katedre za gradbeništvo, okolje in geotehniko univerze v Londonu in čeprav je strokovnjak za požarno varnost stavb, se pred predavanjem na Igu seveda ni mogel izogniti komentarju o požarih, ki so pred kratkim divjali tudi v Sloveniji.

Nikola Kovačević je beograjski pravnik, ki pomaga beguncem, pa tudi drugim ljudem, ki so bili žrtve mučenja ali policijskega nasilja. Že kot mladi pravnik je na ustavnem sodišču dokazal, da je v enem od srbskih zaporov prišlo do mučenja. V zadnjem obdobju v Srbijo prihaja veliko beguncev iz Burundija, saj je Burundi v zameno za režim brez vizuma umaknil priznanje Kosova.

"Govoril sem na primer z bratranci prejšnjega podpredsednika Burundija. Šli so naprej proti Evropi. Razložili so mi, da so Tutsiji bili bogata manjšina, ki so jo belgijski kolonialisti privilegirali. Imeli so zemljo, hiše, živino, oblast, policijo in vojsko. Dolgo so zatirali Hutujce. Potem pa se je to spremenilo in zdaj so Hutujci glavni. Prišlo je do tega, čemur Tutsiji pravijo zgodovinski revizionizem, Hutujci pa poprava zgodovinskih krivic. S tem, kar se dogaja v Burundiju, lahko brez težav potegnemo vzporednice z našim post konfliktnim prostorom nekdanje Jugoslavije. Kdo je koga in kdaj."

V državah nekdanje Jugoslavije se močno širijo pojavi, kot so nacionalizem, rasizem, šovinizem, ksenofobija, populizem. Na festivalu Krokodil v Beogradu se temu upirajo s književnostjo. Povezujejo različne literarne glasove v regiji, med njimi tudi pisatelje, ki se šele uveljavljajo, in prevajalce platforme Cela. Drugi se pri svojem, pogosto podcenjenem delu srečujejo z različnimi izzivi, na primer kako prevesti besedo kravatar. V reportaži s festivala, ki ne sprejema pasivnosti in letargije in v prostoru, prežetem s sovražnostjo, buri duhove, tudi o tem, kako književnost odpira poglede na drugačno prihodnost.