Vroči mikrofon

Pri nas smo po številu gasilcev na število prebivalcev vodilni na svetu, več kot 160.000 prostovoljnih gasilcev in gasilk, med njimi je 50.000 operativcev, je združenih v 1341 prostovoljnih gasilskih društev. Ta pa so razdeljena v različne kategorije od prve do sedme, vse občine pa morajo imeti tudi osrednjo enoto.

"Prostovoljna gasilska društva se financirajo izključno z občinskim denarjem, država ne da nič. Kolikor občina da za gasilce, toliko sredstev se razdeli med društva in to zadostuje za osnovno delovanje društva. Pomemben je župan, koliko je naklonjen gasilcem."

"Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. Za financiranje so odgovorni občine in sama gasilska društva, Gasilska zveza pri tem nima nič, razen da predpisuje. Vedno se šalim, da po eni strani sta policija in vojska v pristojnosti države, država predpiše uniforme, predpiše vozila in to tudi zagotovi. Gasilska zveza predpiše, kupiti mora pa občina," pojasnjuje Bojan Špiler, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško.

"Gasilska zveza ni tista, ki bi financirala direktno društva, saj je to lokalna skupnost, je pa res, da je Gasilska zveza vez med društvom, med operativnim gasilcem in državo, tam, kjer dejansko je denar."

Pri nas je vsaj zadnjih 20 let dojenje od prvega dne otrokovega življenja vsaj deklarativno močno spodbujano, a izkušnje mladih mamic, kako to poteka v praksi, so zelo različne. Sploh tiste, ki se z dojenjem prvič srečujejo, lahko zmedejo kontradiktorni nasveti, ki jih dobivajo od medicinskega osebja, starejših sorodnic, prijateljic, različnih forumov in spletnih skupin. Ob svetovnem dnevu dojenja nas med drugim zanima, kakšno spodbudo, podporo in dejansko pomoč so mlade mame lahko dobile v času, ko so bile zdravstvene ustanove težko dostopne in so bili zelo omejeni tudi družinski in prijateljski stiki, ki so včasih odločilni dejavnik podpore doječim mamam? 

Prva stopnja je, da se poklic in opravilo vsaj priznata. Po moji idealni predstavi bi morala imeti vsaka institucija, v kateri se srečujejo doječe matere in zdravstveno osebje, usposobljenega svetovalca za laktacijo in dojenje. Tega zdaj ni.

– prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, s kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor,

– Alenka Benedik, dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje in članica La Leche League Slovenija.

Sogovorniki: 

Od januarja 2022 je nova varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marica Uršič Zupan. V nekaj mesecih je obravnavala rekordno število odzivov. Katere so najpogostejše pripombe, kakšna so njena prva opažanja, kako dogajanje znotraj in zunaj RTV vpliva na pravice naročnikov?

Dokler ima avtor intervjuja pravico, da si izbere svojega intervjuvanca in ga napove uredniku, ki je drugače misleč, ampak mu intervjuja ne prepreči, je to zame dokaz, da je avtonomija v uredništvu živa.

Kako – če sploh – težave rešuje pospeševanje proizvodnje in uporabe električnih vozil? Primeri dobrih praks spodbujanja kolesarjenja in hoje obstajajo, tudi pri nas. Kako jih razširiti, da bodo postali prevladujoči način mobilnosti v mestih?

Gosta Špele Novak sta na našem Prvem programu Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus in dr. Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Slednji ima tudi praktične izkušnje in razmisleke povezane z urbanim kolesarjenjem.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

Pri iskanju odgovorov pomagajo:
Gregor Vertačnik, klimatolog na Agenciji za okolje,
Zack Labe podoktorski študent na Univerzi Princeton in sodelavec ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero,
Matjaž Ličer, oceanograf z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo in Agencije za okolje,
Luciana Gatti, sodelavka brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave prostora v Sao Paolu, ki vodi laboratorij za preučevanje vpliva ogljikovega dioksida na amazonski gozd.

Kar se tiče točk preloma, sam ne razmišljam o njih kot o nekakšnem pragu, s katerega se ne moremo več obrniti in oditi nazaj. Če nam kakorkoli uspe zmanjševati količino toplogrednih plinov, bo to pozitivno vplivalo na zmanjševanje podnebnih sprememb. A pomembno je začeti zdaj.

Seveda me skrbi. Življenje v prihodnosti bo veliko težje, kot je zdaj. Pridelava hrane se bo morala soočiti z več ekstremnimi pojavi, z negotovim vremenom, več bo tudi bolezni. Naraščala bo revščina. In še enkrat: te spremembe usmerja zelo majhna peščica ljudi s kapitalom. Vedeti moramo, da smo večina mi, zakaj ne udarimo po mizi?