Vroči mikrofon

Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.

Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti.

Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.

"Da nastane prst, lahko traja od 15 000 do 120 000 let. Tla so neobnovljiv vir in če jih degradiramo, jih uničimo za dobo civilizacije. Vso svojo delovno dobo se čudim, kako slabo poznamo, od česa je odvisno naše življenje na kopnem. Samo tista tanka odeja zemlje in vse, kar je v njej, omogočajo življenje na kopnem." - dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut

Degradacija preti milijonom kavdratnih kilometrov tal po svetu

Ko tla niso več sposobna opravljati vseh svojih prvotnih osnovnih funkcij, pravimo, da so degradirana. Gre za globalen problem, ob čemer se vzroki degradacije tal od regije do regije razlikujejo. Več kot 70 odstotkov kopnega po svetu, ki ni pokrito z ledom, je bilo iztrganega iz naravnega stanja in preoblikovanega za namene človeštva. Eden od petih hektarjev od teh ni več produktiven, torej so tla na njih nepovratno degradirana. Nedavno so v okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti degradaciji tal objavili poročilo, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za rešitev tal po svetu.

"Če ostanemo pri trenutnih praksah izkoriščanja tal, bo do leta 2050 po projekcijah degradiranih še dodatnih 16 milijonov kvadratnih kilometrov tal po svetu, kar je približno toliko, kot je velika celotna Južna Amerika. To je ogromno in skrb vzbujajoče, saj je to realnost, ki nas čaka za ovinkom. Ta hip se mora prav vsaka država sveta ukvarjati z reševanjem tal. Medtem ko se z najhujšo degradacijo spopada velik del Afrike, imajo države po svetu vsaka svoje težave. " - Joseph Barron Orr, vodilni znanstvenik pri Konvenciji Združenih narodov o boju proti degradaciji tal

V Sloveniji narašča okoljski kriminal

Pri nas sta glavna vzroka za degradacijo tal onesnaževanje in pozidavanje. Zaradi naraščajočega okoljskega kriminala, ki škodi tudi kakovosti tal, je policija v letnem načrtu dela za letos umestila tudi nalogo okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja okoljske kriminalitete. V Generalni policijski upravi tako načrtujejo ustanovitev skupine za preiskovanje okoljske kriminalitete.

"Pri tleh je dinamika drugačna kot na primer pri vodi. Veliko onesnaževal ostane v njih, tla imajo spomin. Tudi če se vir onesnaženja odstrani, tla to ohranijo. Onesnaževala lahko ostanejo v prsti tudi stoletja." - Tadej Hiti, vodja sektorja kakovosti tal na Agenciji za okolje

Ob tem je Hiti opozoril še na noviteto, ki za zdaj ni dovolj preverjena. V duhu trenutno zelo popularne besedne zveze krožnega gospodarstva je vse več tudi predelave odpadkov. Toda so končni izdelki res povsem varni in neoporečni? "V luči odpadkov je treba povedati, da je vedno več proizvodov, ki se jih vgrajuje in ki so izvedeni po določeni recepturi. Del je sestavljen tudi iz odpadkov, del iz kamnin, na primer gline ali peska. Pod kontroliranimi pogoji se jih vgradi v proizvod in se jih obravnava kot inerten material. Naše meritve so nakazovale, da to ni čisto inerten material, da lahko še vedno predstavljajo tveganje za okolje. Za zdaj ni nadzora, kako so ti materiali grajeni. Mislim, da bi morali postopati po nekem previdnostnem načelu, saj gre za nove tehnike. Produkte bi morali z monitoringom spremljati na daljši rok."

Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?

Ukrepov za popravo škode ni bilo, molčala sta tako ministrstvo kot večina strokovne javnosti, močno so zmanjšana tudi sredstva. Otroci so žrtev ukrepov, a nimajo zagovornika in očitno jih razumemo le še kot strošek

"Pridelali smo za kakšnih 15 povprečnih šol otrok, ki imajo na novo razvito debelost, kar 37 odstotkov več otrok ima porast teže glede na število debelih leta 2019. Zveni grozljivo, a otroci so se v času korone ustavili oz. smo jih ustavili. Postali so žrtev ukrepov in v imenu gospodarstva in vsega preostalega postavili na stran," je jasen vodja programa Slofit, izr. prof. dr. Gregor Starc.

"Gibalna učinkovitost otrok je v letu 2020 padla za 17 odstotkov. Če vam povem, da nam je pred tem v desetih letih uspelo izboljšati gibalno sposobnost za deset odstotkov, potem veste, kako velika stvar se je zgodila. V enem letu smo padli za več, kot smo napredovali v desetletju. Če ne bomo ukrepali, vsi ti otroci nimajo več časa, da bi se stvar popravila. In do zdaj nismo naredili ničesar!"

V poklicnih šolah je stanje zagotovo še bolj katastrofalno, a podatkov ne dobivamo

Medtem ko podatki o osnovnošolcih v sistem nemoteno pritekajo že polna štiri desetletja, za srednje šole, predvsem zaradi odločitev nekaterih ravnateljev, nimamo celovitih podatkov. A predvsem v poklicnih šolah, sploh v dveletnih in triletnih programih, je stanje zagotovo neprimerljivo slabše kot v gimnazijah: "Razslojili smo se, poteka negativna selekcija in glede na to, da je bilo stanje v poklicnih programih že pred korono na katastrofalno nizki ravni, glede na to, da so bili fantje na ravni, ki ni dosegala gimnazijk, je tudi zdaj položaj zelo verjetno katastrofalen. Ti otroci, ki bodo morali opravljati fizična dela, bodo strašansko neučinkoviti, verjetno bo veliko bolniških odsotnosti in njihova delovna učinkovitost bo na zares nizki ravni, dodana vrednost njihovega dela pa nikakršna."

Slabši šolski uspeh zaradi pridobljene počasnosti?

A tudi za otroke, ki ne bodo delali pretežno fizično, je gibanje pomembno za kognitiven razvoj in za učinkovitejše učenje: "Gibanje je osnova kognitivnega razvoja, mišice same proizvajajo snovi, ki povzročajo rast možganov, ožiljenje, razvoj nevronov in če upadejo gibalne sposobnosti, je to velik znak, da je kognitivni razvoj na udaru. Vidimo, da so počasnejši, vidimo, da počasneje berejo, pišejo, razumejo. Zato predvidevam, da bodo že letos učni uspehi na precej nižji ravni kot lani tudi zato, ker učencem ne bo uspelo rešiti testov do konca. Pozivam učitelje, naj pogledajo, ali so ocene slabše zato, ker otroci ne znajo, ali zato, ker jim zmanjka časa. Predvidevam, da predvsem slednje."

Veliko otrok se ni vrnilo na treninge

Ne le, da so se zaradi omejitev in šolanja na domu gibali manj v šolah, tudi rekreacija in treningi v klubih in društvih niso na predkoronski ravni: "Veliko otrok se ni vrnilo na treninge. Že prej ni treniralo veliko otrok staršev, ki tega niso zmogli plačati. Veliko otrok se ni vrnilo, ker so našli nov način življenja, ki je sedeč, kar je veliko bolj udobno. Nimamo sicer podatkov, a imamo precej slabe obete, tudi zaradi 'socialnih škarij', ko so se starši zaradi epidemije znašli v finančni in socialni stiski in so morali odpovedati treninge."

Na pobudo iz leta 2020, ko so na Slofitu pozvali tudi k subvencioniranju športnih dejavnosti po zgledu subvencioniranja prehrane otrok, ni bilo odziva: "Nobenega odziva nismo dobili, ministrstvo (MIZŠ) je molčalo, sprejet ni bil niti en ukrep, ki bi vsaj problematiziral kar koli od tega, tudi na Odboru za izobraževanje v državnem zboru so gladko zavrnili kakršne koli ukrepe na tem področju, tako da imamo zelo slab občutek in se nam zdi, da smo otroke izdali."

Manj denarja in oglušujoč strokovni molk

Nespodbuden je tudi podatek, da je tudi za Letni program športa iz leta v leto namenjenega manj denarja: leta 2020 ga je bilo 1,3 milijona, letos le še nekaj manj kot 0,5 milijona evrov: "Ta rek, da so otroci naše največje bogastvo, ne velja več. Mi vanje nismo pripravljeni vlagati, postali so nam strošek. Najbolj hudo je, da je to postalo samoumevno. Otroci nimajo nikogar, niti enega zagovornika na državni ravni, ne morejo stavkati, nimajo protestov. In ker so tiho in nimajo glasu, se nihče ne briga zanje, starši pa tudi očitno samo čakamo nekega novega mesijo, da bo potegnil vlak naprej."

Vse to se je lahko zgodilo tudi zaradi strokovnega molka strokovnjakov in znanstvenikov. Sodelavci Slofita oz. ljubljanske Fakultete za šport so bili med redkimi, ki so že po prvem valu na ta problem opozorili ostro, odločno in brez sprenevedanja: "Bili smo prvi, ki smo začeli opozarjati na to, in bilo nam je precej neprijetno, ko se ostale stroke niso nič odzvale. Ko so nekateri govorili celo nasprotno. Ne vem, kaj je bil vzrok, ali so se ljudje bali spregovoriti ali je šlo za to, da nimajo podatkov, kot jih imamo mi, in so bili raje tiho. Nekateri so bili tiho zaradi političnih ali drugih razlogov, nekatere je bilo strah, saj so čutili pritiske. Tudi mi smo jih čutili."

Edina rešitev je čim prej (vsaj) uro športa na dan

"Takoj bi bilo treba znova oživiti program Zdrav življenjski slog, zagotoviti sredstva za vadbene skupine v šolah, ki bodo zagotavljale uro športa na dan. To je prva stopnica do tega, da se zagotovi sistemsko ura športa na dan. Na ta način bi naredili največjo korist za šolski sistem in na ta način bi se izboljšala uspešnost otrok pri vseh predmetih, ne le pri gibalnem razvoju."

Izjemna dragocenost športno-vzgojnega kartona

Športno-vzgojni karton, ki je prav letos star 40 let, je tako rekoč edinstven v evropskem ali celo svetovnem merilu, kar se je še posebej pokazalo zdaj, ko je treba s pridobivanjem podatkov preverjati, kako so otroci nazadovali. V tujini imajo s tem bistveno večje težave prav zato, ker meritev na tak način sistemsko ne zbirajo, sploh pa ne v tako dolgem časovnem obdobju. Zato še ne vemo, kaj se je z otroki dogajalo drugod in kako primerljivi so slovenski rezultati s podatki drugih držav. Program Slofit, katerega del je ta karton, je zato še posebej dragocen. In čeprav je prvenstveno namenjen otrokom, je del dejavnosti namenjen tudi odraslim. Prek aplikacije lahko odrasli spremljajo svoje telesne zmogljivosti, meritve pa občasno izvajajo na različnih koncih države. Prve naslednje so 7. junija na ljubljanski fakulteti za šport. Več pa TUKAJ.

Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem.

Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje

Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja.

O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Celotni oddaji lahko prisluhnete TUKAJ.

Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.

O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Zalaznik

Že v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič svetovno nordijsko prvenstvo. Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Zalaznik, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. "Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu."

A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost?

"Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."

Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.

Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?

"Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor.

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."

Mikropodjetnik Zdravko Derstvenšek poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."

Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."

Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.

O sistemskih vzrokih za težave gradbenih delavcev iz tujine z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice

Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? "Očitno je, da se dogaja velik boj za kadre. To pomeni, da se praska po kadrovskih bazenih. Spomnim se, da je bila pred nekaj leti debata o tem, da bi sklenili sporazum o zaposlovanju, kot sta recimo med Slovenijo in Bosno ter Slovenijo in Srbijo, tudi z drugimi državami, recimo tudi z Ukrajino ali Moldavijo. Vidi se praskanje kadrovskih bazenov geografsko proti vzhodu," pove Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

"Iz delovne zakonodaje bi poudaril zadevo, in sicer delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni dela pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur."

Tempo delavcev, ki jih gradbeni konglomerati pošiljajo po svetu, da delajo na velikih infrastrukturnih projektih, je skrb vzbujajoč. "Predstavljajte si, kaj bo z njimi, ko bodo stari 35, 40 let. No, potem tudi tukaj logika odpove."

Kje smo v korelaciji s tem, kar se je pred več kot desetletjem dogajalo v Vegradu, SCT-ju in tako naprej? Ko so bila še velika slovenska podjetja, ki so izkoriščala tujo delovno silo?

"Vračamo se nazaj. Nikjer nismo napredovali. Mogoče smo za kakšno podjetje naredili lepšo piarovsko akcijo, je pa res, da takrat je bila to domača izkoriščevalska mreža, zdaj imamo pa konzorcije, v katere so različno vključena tudi tuja podjetja. Mogoče se je razpršenost kapitala povečala, poslovni model in načini izkoriščanja pa so ostali isti."

O razmerah turških delavcev pri nas smo že poročali. Prisluhnite tukaj.

Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”.

"Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja

Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo "problematičnih". Izgubila je 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto

Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”.

"Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja

Razloge za padec Slovenije pri Novinarjih brez meja vidijo v tem, da je politično okolje ocenjeno precej nizko, če ga primerjajo z drugimi kazalci. "To je tudi rezultat verbalnih napadov Janeza Janše na novinarje ter politične moči, da bi nadzoroval javne medije skozi financiranje ali nastavljanje sebi zvestih ljudi v nadzorovalna telesa teh medijev. Kakor koli, najslabši kazalec za Slovenijo je ekonomski. Na neki način je to rezultat vodenja gospoda Janše, saj vemo, da je bilo financiranje Slovenske tiskovne agencije blokirano kar nekaj mesecev zaradi političnih razlogov. Tukaj so potem še drugi problemi, kot sta razporejanje javnih sredstev in oglaševanje v medijih, ki ni transparentno in pošteno. Ter nenazadnje - še vedno je v ekonomskem kontekstu opaziti pomanjkanje transparentnosti lastništva zasebnih medijev."

KOMENTAR: Dan, ko je Slovenija zdrsnila med problematične države

Novinarji brez meja opozarjajo tudi, da se v Sloveniji spoprijemamo še s tako imenovanimi slapp tožbami in tudi s fizičnimi napadi na novinarje, ki so jih doživeli predvsem na protestih proti ukrepom zaradi epidemije. Najvišjo oceno pa je Slovenija prejela pri kazalcu kulturno-družbenih razmer.

"Res smo bili zgroženi nad blokiranjem financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije. Ter tudi pri imenovanju vlade Janeza Janše v Programski in Nadzorni svet RTV Slovenija, vse to samo s ciljem pridobitve političnega nadzora nad javnim medijem. Moram pa reči, da se je slovenska družba izjemno uspešno odzvala z akcijo zbiranja donacij za STA. Kar pomeni, da Slovence skrbi za svobodo medijev ter razmere v javnih medijih." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja

Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.

Ob dnevu upora proti okupatorju: Pogovor z zgodovinarjem in sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino dr. Markom Zajcem

Ob dnevu upora proti okupatorju se o pomembnosti zgodovine in vlogi same zgodovinopisne stroke pri nas pogovarjamo z zgodovinarjem dr. Markom Zajcem, sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost, v zadnjih letih pa se je osredotočil na drugo polovico 20. stoletja. Koliko zgodovine pa še je v slovenski zgodovini?

"Zgodovine je zmeraj enako. V zadnjem času preučujem 80. leta, sem sem padel iz 19. stoletja, vmes sem se ustavil med obema vojnama. Poznamo več zgodovin. Jaz skušam govoriti s stališča odprte, mednarodne, akademske zgodovine, kjer poskušamo biti zelo analitični in teoretski. Po drugi strani je lahko zgodovina tudi pošast, veda mrtvih, ki muči žive. Ta zgodovina tukaj obstaja, jo vidimo tudi v Evropi. Vemo, da je v Evropi vojna. Proti tej zgodovini pa se mora akademsko zgodovinopisje boriti. Duhovi preteklosti so lahko videti povsem nenevarno, v kakšnem kotu visi kakšen duh, ampak potem se lahko ta duh povampiri v zombija."

Preden smo današnji praznik poimenovali kot dan upora proti okupatorju, se je imenoval še dan OF in dan boja proti okupatorju. Brez tega praznika ne bi bil mogoč noben državotvoren praznik. "Zelo dobro je, da je ta praznik, ne glede na te transformacije, obstal, da se je obdržal, to vidim kot eno pozitivno stvar, kajti brez upora, tudi tistega, kar bi lahko rekli patriotizem, ni. Po mojem mnenju smo lahko patriotski samo s kritiko in pa mogoče tudi z uporom."

 

Sociološka analiza volitev s sociologinjo prof. dr. Milico Antić Gaber.

Sociološka analiza volitev s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber

Nedeljske volitve, na katerih se je v državni zbor uvrstilo pet parlamentarnih strank, še kar odmevajo pri nas in tudi v tujini. "Največja zmaga za liberalno demokracijo ta teden niso bile volitve v Franciji," je na primer naslov obsežnega komentarja slovenskih volitev, objavljenega v časniku The Washington Post. Ustanovna seja novega državnega zbora bo 13. maja, nekaj pasti pa je tudi v dejstvu, da je od 88 še trenutnih poslancev bilo vnovič izvoljenih le 28. O minulih volitvah smo se pogovarjali z redno profesorico na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Milico Antić Gaber. Tudi o tem, da bo v novem sklicu parlamenta največ poslank v zgodovini slovenske države, pa o tem, kaj rezultat volitev pove o nas in naši državi.

"Rezultati volitev kažejo, da se je volilno telo večinsko odločilo proti načinu vodenja politike, ki jo je v zadnjem času izvajal predsednik vlade. Takšna politika je v civilni družbi aktivirala izjemno velik volilni potencial, ki se je potem tudi udeležil volitev. /.../ Visoka udeležba na volitvah na neki način navdaja z upanjem, da ni še vse zamujeno, kar zadeva politiko. Da ljudje v tako velikem deležu ne mislijo, da je v politiki samo slabo, da so vsi enaki, ampak da z njihovo aktivacijo lahko naredimo korak v bolj sprejemljivo politiko."

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu.

Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Dvanajst olimpijskih kolajn, od tega pet zlatih, v zadnjem zaradi covida-19 zgoščenem olimpijskem ciklu iger v Tokiu in Pekingu, kaže na zlato dobo slovenskega športa. Trije slovenski kolesarji so na mednarodni lestvici razvrščeni do četrtega mesta, košarkarji so aktualni evropski prvaki, odbojkarji podprvaki. Še bi lahko naštevali dosežke, a bistvo se skriva v zakulisju, v ustroju, ki potrebuje osvežitev in spremembe. Nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport in soustvarjalec nacionalnega programa za šport Luka Stainer o slovenskem športu.

"Slovenski šport brez podpore gotovo ne bi bil tukaj, kjer je. Je pa slovenski šport primerjalna prednost, nacionalni ponos, ki ga zaznamuje tudi dejstvo, da je za evro vloženih sredstev gotovo prinesel izjemen povrat te naložbe, pa naj gre za sponzorska, sistemska, državna ali druga sredstva tistih, ki v šport vlagajo. Treba je graditi na dobrem temelju, ki ga vedno znova oplemenitijo slovenski športniki, ob hkratnem zavedanju tega, da naša baza ni tolikšna, kot je v nekaterih drugih državah, zato je s tem treba ravnati skrbno."

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritve in sprememb. Priložnosti je veliko, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se ta hip kaže v športu. Metod Ropret je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in župan občine Brezovica, ki v podpori športnikov vidi pomembno mesto lokalnih skupnosti.

"Lokalne skupnosti so ves čas največji financer športa, tako kar zadeva zagotavljanje športne infrastrukture kot zagotavljanje materialnih virov za delovanje društev in drugih organizacij v športu. Iskreno bi si želel, da bi bilo to v prihodnosti drugače."

Zakaj? Ker ta del ni reguliran, odvisen je od naklonjenosti župana in posamezne skupnosti športu in ne daje osnove za smotrno načrtovanje. Slovenija potrebuje precejšnje strukturne spremembe na področju športa, ne zaradi sedanjosti, temveč prihodnosti. Sedanjost s težavami na osnovni ravni, kjer največje breme pade na družinske proračune, ni naložba v razvoj, kakršnega je slovenski šport doživel v zadnjih desetletjih. Osnovo bo treba nadgraditi, na prvi pogled pa se zdi, da šport še najbolj pogreša primerne sogovornike s pristojnega ministrstva.