Vroči mikrofon

"Če bi imel pravico odstraniti plakate, bi jih z lahkoto izločil približno 60 odstotkov. Dobri plakati namreč prihajajo le v valovih. Dober plakat pa je tisti, ki vsebuje del določenega intelekta." – Tomaž Drozg, direktor podjetja TAM - TAM

"Te stvari so postale krajina brez presledkov, brez nekega ritma in kontrastov. Ravno to je eden izmed razlogov, zakaj sem proti vizualnemu onesnaževanju. Ker mestu ne pusti več unikatnih karakteristik. In to me zelo moti." – Gašper Uršič, grafični oblikovalec

"Več ko je tega, manj je dejansko vidno. Okoli nas bodo samo še prazne podobe, videli jih pa ne bomo. Človek ni več pozoren na to, kar ga obdaja. Boljše bi bilo, če bi si prizadevali za kreativnost. Da te oglas pritegne do te mere, da o njem dejansko nekaj razmišljaš, ne le da vidiš, da je nekaj -30%." – Arjan Pregl, likovni umetnik

"Javnost se bo morala zelo močno vplesti. Ozaveščanja ni nikoli preveč. Treba bo zarezati od zgoraj navzdol in v družbi sprejeti neki konsenz. Treba je narediti načrt, kako se bo vse to dogajalo, predvsem pa, da bo izvedljivo." – Zaš Brezar, krajinski arhitekt

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

Kjer koli se pojavi fašizem, gre za življenje in smrt demokracije, zato moramo biti ponosni antifašisti, poudarja nekdanji dopisnik BBC-ja Paul Mason

Paul Mason je avtor knjige Kako zaustaviti fašizem in nekdanji novinar in voditelj britanskega BBC-ja. Pravi, da je 20. stoletje pokazalo, kaj se zgodi, ko milijoni prevzamejo fašističen način razmišljanja. V svoji knjigi piše o fašistoidnih gibanjih, ki po njegovem organizacijsko niso tako velika kot v 20. stoletju, a nevarnejša. Z njim se je v Berlinu pogovarjala naša dopisnica Polona Fijavž.

"Desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem so na vrsti mediji in s tem početjem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. Poglejte Viktorja Orbana, to je storil on."

Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živih

Leta 2018 je umrl zadnji samec severnega belega nosoroga. Z njegovo smrtjo je ta vrsta funkcionalno izumrla. Zagnani naravovarstveniki in znanstveniki pa so bili že pred tem izumrtjem pripravljeni na rešitev vrste. Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek ter fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulih letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.

Boštjan Videmšek opiše tudi prvi stik s poslednjima predstavnicama te vrste. "Ne moreš biti pripravljen na to, kako velike, ikonične in karizmatične živali so to. Ko krene proti tebi, se od strahu ne moreš premakniti. To me je spomnilo na cunami, ki sva ga z Majo doživela pred 18 leti." Ogroženi pa niso le severni beli nosorogi, temveč tudi druge velike zveri. "To so živali, ki sčasoma ne bodo mogle več obstajati nikjer drugje kot v zaprtih rezervatih," opozori Maja Prijatelj Videmšek. 

"Divji lov, ki poteka v valovih, je še vedno ena največjih svetovnih industrij, ki presega 20 milijard dolarjev letno. Obenem ga ne smemo razumeti kot samostojno dejavnost organiziranega kriminala. Velikokrat je povezan z različnimi drugimi tihotapskimi združbami, od drog do trgovine z ljudmi, trgovine s krvavimi diamanti, predvsem pa z zlatom." – Boštjan Videmšek

Iniciativa Biorescue, ki si prizadeva za ohranitev ogroženih sesalcev, je povezala naravovarstvenike in znanstvenike. Ta hip imajo 14 zarodkov severnega belega nosoroga, ki jih hranijo na več lokacijah. Ustvarili so jih v laboratoriju v Italiji. S temi zarodki čakajo na pravi trenutek, da bodo enega po enega vstavili v nadomestno mamo, južno belo nosoroginjo, ki so najbližje severnim belim nosorogom.

"S to temo sva oba šla iskat upanje, našla sva ga osebno in profesionalno. Ravno zato je ta projekt pomemben kot neko sporočilo, da se moramo za to upanje boriti." – Maja Prijatelj Videmšek

Barnahus oziroma Hiša za otroke je varen prostor za obravnavo in pomoč travmatiziranim otrokom po islandskem modelu

Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon.

"Naloge Hiše za otroke so poleg tega, da otrok dobi ustrezno izpeljan forenzični intervju in po potrebi zdravniški pregled, tudi, da jim ponudimo psihosocialno pomoč. Ta obravnava naj bi trajala do šest mesecev, lahko tudi več, dokler se otroka ne vključi v sistem, ki ga v državi imamo. Želimo si, da otrok dobi celovito in celostno pomoč." – direktorica Hiše za otroke Simona Mikec

O nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš

Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka:"Pri določenih živinorejskih izdelkih, tudi pri žitaricah in mleku, je Slovenija kar visoko samooskrbna. Kar zadeva pa sadja in zelenjave, je pa ta raven samooskrbe precej nizka, zlasti pri sadju."

"Menim, da v EU ni nevarnosti, da bi visoka raven dolga pripeljala na rob solventnosti. Gre za skupnost in podporo skupne monetarne politike." - Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj

Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj, ali smo vključujoča družba

Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena. 

"Odnos do priseljencev, ki so že v Sloveniji, ni pretirano pozitiven." – dr. Romana Bešter, Inštitut za narodnostna vprašanja

Slovenija je za zdaj še vedno tranzitna država. "Ta hip se ukvarjamo s pomanjkanjem zmogljivosti. Tudi azilni dom je zelo zaseden. Treba bo iskati prostore tudi za prosilce za mednarodno zaščito," pove Sonja Gole Ašanin z Urada za oskrbo in integracijo migrantov.

"Vsi neukrajinski begunci vam bodo povedali enako. Obstajajo dvojni standardi. Popolnoma podpiramo ukrajinske begunce, saj razumemo, kaj doživljajo. Ko si prisiljen zapustiti svoj dom, svoje bližnje, vse, kar si imel, samo zato, da bi preživel, da bi pobegnil pred bombami, je izjemno težko. Jaz to razumem. Ne razumem pa, zakaj smo nekateri obravnavani slabše. Vsi smo ljudje in bi nas morali obravnavati kot ljudi." – Wafaa Alburai iz Gaze

• profesorica Sayako Osanami Törngren z univerze Malmö na Švedskem,
• raziskovalka na ZRC SAZU doktorica Jovana Mihajlović Trbovc,
• migrantka Marta Rychlewski iz Poljske.

Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalcev RTV Slovenija pojasnjujemo, kaj sledi …

V studio smo povabili Heleno Milinković, novinarko, predsednico novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, ki vodi stavkovni odbor, in Alenko Potočnik, predsednico Sindikata novinarjev Slovenije.

"Čeprav je stavka težka stvar, je bila praznična. V informativnem programu je bil včeraj po vsem tem pritisku, mobingih, mesecih mučenj in diskvalifikacij dan veselja. Zavzemanje za kakovostno delo in profesionalne standarde niso le besede, ampak tudi dejanja." – Helena Milinković

"Pogajanja se še niso začela. Ker smo po dveh srečanjih z generalnim direktorjem še vedno pri usklajevanju poslovnika, pri osnovnih pravilih, na kakšen način se bomo pogajali, kdo bo skliceval sestanke ... itd. Ne vemo pa še, ali se bomo dejansko pogajali." – Alenka Potočnik