18. vzporednik

Medtem, ko Trump izmenjaje pomirja in bojuje vojno z Iranom, se je zdaj »prek vrste« odločil "osvoboditi" Kubo. Te dni postaja tudi že jasno, da bodo napovedane vmesne kongresne volitve v novembru prejkone pokazatelj, ali je Američanom že prekipelo zaradi Donalda Trumpa ali ne. Sam predsednik se sicer poleg rovarjenja po svetu najraje ukvarja z gradbenimi deli. Plesna in banketna dvorana, pa slavolok in odsevni bazeni. S tem ima človek pač ogromno dela.

Kosovo, Srbijo in Bosno in Hercegovino obkrožimo na tokratnem kratkem izletu po Balkanu. Na Kosovu se pospešeno pripravljajo na že tretje volitve v zadnjem letu dni, v Beogradu bo 23. maja spet potekal eden najbolj množičnih protestov; z njim želijo študentje oblastem sporočiti, da tako imenovana »ulična energija« med Srbi še vedno ne ponehava. Govorimo pa tudi o zadnjih dneh poslanstva visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Christiana Schmidta, ki utegne svojega naslednika dočakati še pred iztekom meseca maja.

V nemilost ameriškega predsednika je padel tudi nemški kancler Friedrich Merz. Povod je bila njegova kritika ameriškega napada na Iran, Donald Trump pa je v povračilo napovedal umik dela ameriških vojakov iz Nemčije. Merz se po enem letu vladanja sooča tudi z nenaklonjenostjo javnosti, je najbolj nepriljubljen kancler v zgodovini. Nič pa ne kaže, da bi vladajoči zaradi tega resneje poprijeli za delo ali vsaj zgladili načete odnose znotraj koalicije.

Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.

Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.

Ravno v dneh, ko poteka Teden etničnih manjšin, poročamo o medijski ponudbi, ki jo ima na voljo slovenska manjšina. Predstavimo tudi sveže izbranega koroškega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in pojasnimo mnenje naših zamejcev o njem. Tudi o aktualnem čezmejnem gospodarskem sodelovanju govorimo, pa o tem, koliko Slovencev iz matične države vsak dan prihaja na delo v Avstrijo.

Danska se je v začetku letošnjega leta za nekaj tednov znašla v središču svetovne politike, čeprav si te vloge nikakor ni želela. Trumpove zahteve, da mora Grenlandija preiti pod upravo Združenih držav, so v temeljih pretresle evropsko in dansko varnostno politiko, ena izmed posledic pa je porušeno zaupanje med nekdanjimi bližnjimi zavezniki. O tem, kako je kriza vplivala na dansko-grenlandske odnose in kakšna bo prihodnja varnostna politika Evrope razmišlja politični analitik Mikkel Runge Olesen z danskega Inštituta za mednarodne študije.

O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo.

Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.

Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva strinjanje in nestrinjanje z veljavno politično doktrino, še vedno izrazito na dveh nasprotnih bregovih.