18. vzporednik

V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih – brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje. Čeprav nova Evropska komisija še ni začela delovati, so že znane njene glavne politične prioritete v prihodnjem mandatu. Z bruseljsko dopisico Mojco Širok razmišljamo o novem evropskem zelenem načrtu, ki naj bi ga komisija predstavila že po prvih 100 dneh vladanja, o povezavi podnebnih načrtov in zunanje politike EU, pa tudi o pomenu evropskih zelenih politik za Slovenijo.

Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.

Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.

V Londonu ta hitri vrtiljak političnega dogajanja spremlja naš dopisnik Adrijan Bakič, s katerim v 18. vzporedniku razmišljamo o iskanju nove poti do brexita, volitvah in prenovljenih odnosih med otokom in celino – pa tudi o tem, zakaj so britanski poslanci med razpravami tako glasni.

Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki od blizu spremlja kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.

Na Balkanu jesen prinaša politične preobrate. Albanija in Severna Makedonija nista dobili zelene luči za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, Srbija in Bosna in Hercegovina sta začeli graditi avtocesto med Beogradom in Sarajevom, na Kosovu so na volitvah zmagale opozicijske stranke. Z našim dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj bo nova kosovska oblast pomenila za reševanje odnosov s Srbijo, kako bo kosovsko vprašanje reševala nova Evropska komisija in ali je Evropska unija še tisti svetilnik, proti kateremu se usmerjajo države na Balkanskem polotoku.

V Moskvi so se poleti vrstili protesti proti prepovedi nastopa opozicijskih kandidatov na volitvah, jeseni se vrstijo protesti v podporo političnim zapornikom, ki so za zapahi pristali med poletjem. Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, če se ruska opozicija krepi ali šibi, v kakšen položaj to postavlja predsednika Putina in kakšna je usoda protestnikov za zapahi, hkrati pa se ozremo še daleč proti vzhodu v najmanj poseljeno rusko republiko Altaj, ki turistom ne ponuja le lepe narave, ampak tudi nenavadno kulturno dediščino.

Pogovarja se Mitja Peček.

Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten Exarchie. Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. Obravnav se je udeležil tudi Gašper Andrinek, ki iz Aten poroča o trenutni vročini na grškem političnem prizorišču.

Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.

Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev

Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.