18. vzporednik

Na dan, ko Velika Britanija zapušča Evropsko unijo, se bomo o tem pogovarjali z Adrijanom Bakičem, ki se je zaradi enega najpomembnejših dogodkov tega leta znova odpravil v London. Kaj pomeni brexit v praksi? Lahko študentje in delavci iz Evropske unije še ostanejo tam? Kaj to pomeni za slovensko-britanske odnose? O teh vprašanjih tudi s slovenskim veleposlanikom v Združenem kraljestvu.

Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.

Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.

Po zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu, ki jih je sprožil ameriški atentat na iranskega generala Solejmanija, tudi Rusija razmišlja, da so njeni interesi na Bližnjem vzhodu ogroženi. Hkrati pa se premiki dogajajo tudi na fronti, ki je moskovskim oblastem precej bližja – v zadnjih tednih so z ukrajinskimi oblastmi sklenili nekaj dogovorov, ki so pripeljali do izmenjave ujetnikov in pomiritve razmer na vzhodu Ukrajine. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kaj za prihodnost Ukrajine pomenijo premiki v odnosih z Rusijo, kako Rusi širijo svoj vpliv z energetsko diplomacijo in kakšno vlogo lahko v bližnjevzhodnem konfliktu odigra predsednik Putin s svojimi zavezniki.

Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim bomo spoznali življenje v različnih četrtih, težave mesta s prometom in odpadki ter vpliv evropskih institucij na tkivo mesta. Ustavimo se tudi pri dečku, ki lula – znameniti kip namreč letos praznuje 400 let.

Slovenska vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo usmerile proti srbskim mestom prihodnji teden. Z dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo o vse večjem sodelovanju med Kitajsko in Srbijo na gospodarskem, političnem in celo varnostnem področju. Spraševali se bomo tudi, kaj bo za domačine in turiste pomenilo 2000 nadzornih kamer, ki jih na ulice Beograda postavlja kitajski tehnološki velikan Huawei in kako se na vse tesnejše zavezništvo odziva Evropska unija.

Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.

Učitelji na Hrvaškem stavkajo že ves mesec, odločno tudi s protesti zahtevajo zvišanje plač, kar je zasenčilo celo začetek predvolilne kampanje za predsedniško mesto. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo o tem, kako bodo učenci ob slabem stanju v šolah nadomestili izgubljene dni pouka, kakšno je razmerje moči med predsedniškimi kandidati in zakaj je eden izmed njih za potrebe kampanje spremenil celo svoje ime.

V Avstriji so po spomladanskih korupcijskih političnih potresih in jesenskih parlamentarnih volitvah zdaj na vrsti zimska pogajanja o oblikovanju nove vlade. Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo o možnostih kanclerja Sebastiana Kurza za oblikovanje vlade z Zelenimi, o koroški Slovenki Olgi Voglauer, ki je bila izvoljena v parlament, in o boljši vidljivosti v lokalih, kjer je po novem prepovedano kaditi.