18. vzporednik

V 18. vzporedniku se odpravljamo na vzhod, v Moskvo, ki jo še vedno lahko obiščemo le preko radijskih zvez, saj epidemija koronavirusa tam še zdaleč ni končana. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado. O vsem tem se razmišljamo z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik.

Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov

Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.

Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:

“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin

Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.

"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."

Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:

"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."

Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev.

Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.

Z dopisniki vijugamo med prometnimi zastoji in premiki v svetovnih prestolnicah

Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev.

Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.

Oglasili so se: @MojcaSirok, @BostjanAnzin, @VJesenicnik, @petrovec_rtv, @PolonaFijavz, Tanja Borčič Bernard in Petra Kos Gnamuš.https://t.co/R0Hh0ChXwM

— Val 202 (@Val202) June 12, 2020

Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.

Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prva država z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami. To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini. Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko. Pogovorimo se tudi o strežniku v Beli hiši, ki je služboval v času predsedovanja enajstih predsednikov.

Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili. Z našo dopisnico Karmen Švegl, ki na grških otokih poroča o pripravah na najbolj nenavadno sezono v zgodovini, razmišljamo o ukrepih vlade, zaupanju turistov in grožnji nove obsežne gospodarske krize za Grčijo. Pogovorimo se tudi s Slovencem, ki že desetletje dela kot vodič na otoku Rodosu in slikovito opisuje strahove na grških otokih.

V Srbiji so prejšnji vikend ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi proti širjenju virusa so hkrati naplavili še ukrepe, ki po poročilih mednarodnih organizacij ogrožajo demokracijo, pojavljajo se tudi vprašanja o legitimnosti parlamentarnih volitev, ki naj bi jih izpeljali 21. junija. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo o življenju pod policijsko uro in stanju demokracije v Srbiji, stotih evrih kriznega dodatka in o protestih v Črni gori, ki razkrivajo dolgo tleče napetosti v razdeljeni državi.

Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.

18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.

Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.

V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.