18. vzporednik

V 18. vzporedniku se pozanimamo o tem, kakšne so trenutne razmere v prvi evropski državi, ki je zaradi epidemije razglasila izredne razmere. V Italiji se tik pred začetkom novega šolskega leta spopadajo z novim valom okužb, hkrati pa skušajo čim bolje izkoristiti poletno turistično sezono. Z našim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o tem, kakšne bodo gospodarske posledice za italijanska mesta, ki so zelo odvisna od turizma, kako bodo v Italiji začeli novo šolsko leto in kako bodo čez mesec dni izpeljali referendum o novem volilnem zakonu, ki bi lahko pomembno vplival na tamkajšnjo politično krajino. Pregledali pa bomo tudi jesensko festivalsko sezono.

Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni

V Italiji se tik pred začetkom šolskega leta spopadajo z novim valom okužb, hkrati pa skušajo čim bolje izkoristiti poletno turistično sezono. Prvič po maju so zabeležili več kot 1000 novih okužb s koronavirusom v enem dnevu. Italijanski minister za zdravje, Roberto Speranza, je izjavil, da ne nameravajo ponovno "zapreti" države kot pred meseci, a vseeno se pred začetkom novega šolskega leta pripravljajo nove ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.

"Če se je število aktivnih primerov prejšnji mesec gibalo med 12 in 13 tisoč, jih imamo v Italiji zdaj znova 22 tisoč. Vendar pa je slika zdaj vendarle precej drugačna kot spomladi: v bolnišnicah je samo 1200 ljudi, od tega na intenzivni negi 67, velika večina novoodkritih pozitivnih pa so nesimptomatični in mladi ljudje. Razlog je preprost: število brisov, ki jih v Italiji vzamejo vsak dan, je preseglo 90 tisoč –  to pa predvsem na račun obveznega testiranja povratnikov s počitnic v Španiji, Grčiji, Hrvaški in na Malti." – Janko Petrovec

Čez približno mesec dni v Italiji načrtujejo ustavni referendum o skrčenju števila parlamentarcev, ki so ga spomladi zaradi epidemije že morali prestaviti.

"Gre za preprosto in hkrati revolucionarno novost. Italijanski parlament ima 950 parlamentarcev. Po ustavnem zakonu, ki so ga sprejeli lani oktobra, se bo število poslancev, izvoljenih na naslednjih volitvah, skrčilo na 400, število izvoljenih senatorjev pa na 200. Novi parlament bo torej imel za dobro tretjino manj izvoljenih - ali skupaj 600, k čemur je treba dodati do največ pet dosmrtnih senatorjev. Veliko presenečenje bi bilo, če zakon ne bi dobil potrebne podpore. Vendar pa marsikoga upravičeno skrbi – zlasti v manjših deželah, ki bodo imele po novem bistveno slabšo zastopanost predvsem v senatu. Proti spremembi so tudi v slovenski manjšini, in to zaradi možnosti slovenskega zastopstva v parlamentu."

Tudi turizem, ki je ena močnejših italijanskih panog, je letos trpel. V okolici Rima je bila turistična slika precej porazna. Nekoliko več turistov je bilo na ulicah in trgih šele sredi avgusta. Romarjev v Vatikanu je zelo malo, hoteli s petimi zvezdicami, v katere so hodili predvsem Američani, Rusi in Arabci, so po večini še zaprti. Prvi turistični avtobusi so se po mestu pokazali šele prejšnji teden. Podobno je v drugih velikih turističnih mestih, kot so Benetke in Firence, hud izpad pa je doživel tudi Milano, predvsem zaradi odsotnosti velikih sejemskih in modnih dogodkov.

"Toda ni vse črno. V poletnih letoviščih so zmerno optimistični: če na italijanskih plažah letos manjkajo Nemci in ostali tujci, pa je zato toliko več Italijanov ostalo doma. Toda moda tega poletja je ponovno odkrivanje podeželja in srednjeveških mestec, ki jim v Italiji pravijo 'borghi'. Veliko ljudi je počitnice izkoristilo za odkrivanje teh starih zakladov države, med katerimi je na tisoče na pol zapuščenih. To poletje so se številni Italijani počutili varneje, če so bili daleč od množice."

 

 

V 18. vzporedniku gremo v prestolnico celine, ki se letos tudi v času dopustov ukvarja predvsem s karantenami in barvami držav na različnih seznamih. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako bo letos ob vseh vzajemnih omejitvah potovanj sploh delovalo upravno središče Evropske unije, kako se evropski voditelji odzivajo na politično krizo v Belorusiji in kam v ozadje so poniknila pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom po izstopu iz unije. Pa tudi o trenutni formi unije pred drugim polčasom spopada s posledicami epidemije.

Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom

Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.

"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok

Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.

"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel

Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje  vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.

"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok

Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."

Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.

"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne." 

 

V 18. vzporedniku potujemo v Libanon, natančneje v Bejrut. Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila dobršen del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v hudi gospodarski krizi. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o stanju po eksploziji, prostovoljnem delu mladih, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.

Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih

Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila velik del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v dolgoletni krizi. 2700 ton nepravilno uskladiščenega amonijevega nitrata je popolnoma uničilo pristanišče v Libanonu, prek katerega je v državo prišla večina hrane. Domačini se bojijo pomanjkanja in številni vsak dan protestirajo proti političnim elitam, ki jih krivijo za nastalo situacijo.

"Silovita eksplozija, ki je razdejala Bejrut, nima smisla in je ni mogoče razumeti. Ljudje so prestrašeni in obupani. To eksplozijo vidijo kot znak, da svet, kakršnega so poznali, ne bo nikoli več prišel v ustaljene tirnice." – Karmen Švegl

Libanonci, ki so sicer znani po jekleni volji, se tako soočajo z veliko globljimi težavami od porušenih stavb in uničenih avtomobilov. Gospodarstvo je v hudih težavah in očitno ga politika ne zna rešiti, ljudje stradajo in to je problem. Srednjega razreda v Libanonu skoraj ni. Če so še pred šestimi meseci prebivalci zaslužili 1000 dolarjev na mesec,  njihov zaslužek danes znaša manj kot 200 dolarjev.

"Libanonski funt je vsak dan vreden manj. Za en dolar je trebna odšteti 7300 libanonskih funtov, še pred šestimi meseci jih je bilo dovolj 1500."

Številni državljani so izgubili službo, številni dobivajo le še polovico svoje plače. Ljudje enostavno nimajo nobenega denarja več, zato večinoma le še čakajo na pomoč, ki prihaja iz tujine. Trenutno Libanonci potrebujejo marsikaj, država ni poskrbela niti za strateške rezerve žita. Vsaj mesečno zalogo jim bodo tako omogočili Združeni narodi. V eksploziji je bilo uničene tudi veliko opreme, ki jo bolnišnice v času covida-19 še kako potrebujejo. "Število okužb s  koronavirusom narašča, predvsem zaradi druženja, ki se vzpostavlja ob pomoči na ulicah."

Eksplozija pa je pod sabo pokopala še en razlog za veliko nezadovoljstvo v Libanonu. Od oktobra lani se dogajajo protivladni protesti in nemiri, ki so plod neprevetrenega političnega vzdušja v državi. Že 30 let vladajo celotni družinski klani ljudi, ki so uspeli obdržati vpliv v državi. Izmenjujejo se na političnih stolčkih, predvsem zato, da imajo finančno korist. Zato najbrž vidijo tujo pomoč, ki bi lahko vrnila prebivalstvo na vsaj malo višji nivo življenjskega standarda, kot še posebej donosno.

"Politiki menijo, da se bodo od prihodu tuje finančne pomoči v državo nemiri in protesti pomirili, manj bo jeze. Ljudje so tako revni, tako lačni, da jih bo finančna pomoč vsaj začasno malo pomirila. To je država, ki je zadnjih nekaj desetletij živela od sponzorstva."

 

V 18. vzporedniku se tokrat premikamo proti severu, v Berlin. V nemški prestolnici se je prejšnji konec tedna zbralo 15.000 protestnikov, ki so glasno izražali nestrinjanje z ukrepi za zamejitev epidemije. Z našo dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, ki so jih poudarjali, o gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije. Pa tudi o vnovičnem odprtju ikoničnega berlinskega nočnega kluba Berghein.  

Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije

V nemški prestolnici se je prejšnji konec tedna zbralo 15.000 protestnikov, ki so glasno izražali nestrinjanje z ukrepi za zamejitev epidemije. O pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, ki so jih poudarjali, pa naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž pravi:

"Skupna točka protestnikov je bilo nasprotovanje koronavirusnim ukrepom. Nekateri izmed njih menijo, da je izbruh koronavirusa le zarota. Protestov so se udeležili tudi tisti, ki nasprotujejo cepljenju. Opaziti je bilo tudi zastave neonacistične skupine MPD, ampak najbolj glasno so govorili transparenti, ki so jih imeli udeleženci. Z njimi so zahtevali demokracijo in konec lažnih omejitev. Ta dan protestov so imenovali dan svobode."

Nemčija se je zaradi pandemije znašla v gospodarsko zelo težkem položaju. Po desetletju gospodarske rasti se je nemško bruto domači proizvod v letošnjem drugem četrtletju skrčil za kar desetino. A napovedi za prihodnje mesece niso preveč optimistične, čeprav je brezposelnost v Nemčiji relativno nizka. Ker pa Nemčija predseduje tudi Evropski uniji, morajo v ospredje debat vsekakor postavljati tudi gospodarsko okrevanje. Katere teme pa navajajo kot prednostne?

"Nemčija je prepričana, da je Evropska unija na poti h globlji integraciji, dejstvu, ki so se mu v preteklih letih upirali. Nemški politiki pravijo, da smo se naučili, da lahko nevarnosti, ki smo jim priče, odpravimo le, če v Evropsko unijo stopimo skupaj. Nemčija je pokazala, da je prepoznala potrebo po evropski solidarnosti, saj o njej pred leti pod kanclerko Merklevo ni bilo ne duha ne sluha, veljala je doktrina – Nemčija prva. Nemci si zdaj želijo zmanjšati razlike med severom in jugom." 

V 18. vzporedniku se obračamo proti mestu, ki mu leto 2020 res ne prizanaša. V Zagrebu se letos ne spopadajo le z epidemijo, marca jih je prizadel hud potres, pred tednom pa še poplave. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako se na naravne nesreče odzivajo mestne oblasti, kako si razlagati rezultate nedavnih parlamentarnih volitev in kaj lahko iz julijskih podatkov o turističnih prihodih razberemo o letošnji nenavadni turistični sezoni.

Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem

V Zagrebu se letos ne spopadajo le z epidemijo, marca jih je prizadel hud potres, pred tednom pa še poplave. Na naravne nesreče se mestne oblasti odzivajo slabo, vodenje mesta v kriznih časih je po besedah naše zagrebške dopisnice Tanje Borčić Bernard zelo slabo: "Pristojni vse težave valijo ali na meščane ali drug na drugega." 

"Ker se znajo Zagrebčani pošaliti na svoj račun, so po spletu zaokrožile šale, da bo zdaj izbruhnil vulkan na Sljemenu ali pa bo res zgodila invazija kobilic. Ampak mi v Zagrebu smo zdaj res pripravljeni na vse."

Zagreb je letos precej bolj prazen kot v preteklih letih, turistov tako rekoč ni. Včasih je bil med petimi najbolj obiskanimi mesti na Hrvaškem, krona celinskega turizma, tokratno poletno turistično sezono pa sameva. Na hrvaški obali pa so rezultati nad pričakovanji, največ obiska je v Istri in Kvarnerju, najbolj prizadeti pa so Splitsko-dalmatinska županija z otoki in Dubrovnik: "Največ tujih turistov prihaja iz Nemčije, takoj za njimi pa so gosti iz Slovenije."

Ob vseh krizah pa so parlamentarne volitve kar malo poniknile v ozadje. Petega julija so na Hrvaškem spet izvolili vlado s HDZ na čelu. Predsednik vlade ostaja Andrej Plenković, levosredinska koalicija Restart je doživela hud poraz, zmagala je le v dveh izmed desetih volilnih enot.

"Zmaga HDZ je bila presenečenje. Ankete so nakazovale tesen izid med HDZ in levosredinsko koalicijo Restart, ki je popolnoma pogorela."

Med poslanci v sklicu hrvaškega sabora pa je tudi pripadnica slovenske manjšine na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora, ki sicer ni bila izvoljena kot predstavnica manjšine, ampak kot poslanka največje opozicijske stranke SDP: "Je pa Antolić Vuporajeva prva izvoljena poslanka, ki ve, s kakšnimi težavami se spoprijema slovenska manjšina na Hrvaškem."

V 18. vzporedniku z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razpravljamo o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovem spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask in njegovi novi, bolj umirjeni podobi, ter o razpravah o vlogi policije med protesti. Spregovorimo tudi o zapuščini pionirja boja za pravice temnopoltih Johna Lewisa.

Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa

V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi. 

"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar

Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval. 

"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."

Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil. 

"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."

Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."

V 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razpravljamo o potezi turških oblasti, ki želijo Hagijo Sofijo spremeniti v mošejo. Kulturni spomenik, ki je že od leta 1934 muzej, bi torej dobil nov značaj, ki ima tudi simbolno-političen pomen. Razmišljamo še o Izraelskem načrtu za priključitev novih ozemelj, pa tudi o vlogi dopisnikov javnega servisa v tujini.

Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini

Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo. 

"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl

Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite. 

"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."

Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.

"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."

Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo. 

 

 

Naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš je pojasnila aktualne razmere na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.

O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita

Oglasila se je naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki pravi, da se razmere na področju koronavirusa podobno hitro spreminjajo kot drugod, iz dneva v dan. Najbolj na udaru je glavno mesto Dunaj, kjer pa kljub vseprisotni gneči, maske v javnosti niso obvezne. Kar pa si Dunajčani želijo.

"Za Slovenijo in Hrvaško v Avstriji ni posebnih opozoril. Veljata za varni državi."

V tem tednu so se na Dunaju srečali predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Petra Kos Gnamuš govori tudi o tem, če je srečanje prineslo kaj pretresljivega, če so se dotaknili kakšnih konkretnih problemov, ali je šlo zgolj za diplomatsko leporečenje?

Na Balkanu se obeta nenavadno turistično poletje, v Srbiji, ki turiste še vedno sprejema brez posebnih ukrepov je obisk padel za več kot 90 %. Se pa prav tam trenutno spopadajo s skrb vzbujajočim naraščanjem števila koronavirusnih okužb, zato smo Boštjana Anžina vprašali tudi, kaj to pomeni za Slovenijo?

Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten

Balkan je območje,  na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.

"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." – Boštjan Anžin

Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.

Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.

"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."

Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.

Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.

"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."

V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.

V 18. vzporedniku se tako kot mnogi Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard, ki se je odpravila v eno izmed letovišč, razmišljamo o turistični sezoni, ki jo je preoblikoval koronavirus, o nasvetih hrvaških oblasti za turiste ter o vplivu okrnjene poletne sezone na domačine, ponudnike turističnih storitev in hrvaško gospodarstvo. Pa tudi o razvpitem teniškem turnirju v Zadru.

Nasveti za letovanje na hrvaški obali za tuje turiste sredi ene najbolj nenavadnih poletnih sezon

V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard, ki je zdaj nastanjena na Rabu, pravi, da se na Hrvaškem v turistični sezoni opirajo predvsem na zelo dobre epidemiološke rezultate v boju s prvim valom širitve koronavirusa, kajti zdravstvena varnost je tista, kar letos zanima vsakega turista.

"Med karanteno, ko je bilo vse zaprto, so promocijo usmerili na njihova družabna omrežja. S tem so skušali turistom prikazati varnost in lepoto destinacije ter jih pozivati k odgovornosti pri obisku otoka Rab."

Ministrstvo za turizem je skupaj z Zavodom za javno zdravje pripravilo poseben protokol, ki so ga lokalni turistični uradniki posredovali vsem turističnim objektom. Turist, ki na Hrvaškem posumi, da je zbolel za covidom 19, mora o tem obvestiti recepcijo hotela, kampa ali lastnika apartmaja. Nikakor pa ne sme sam hoditi v zdravstvene domove ali bolnišnice. Tanja Borčić Bernard dodaja še:

"Gospodarske posledice bodo hude in dolgotrajne, ker turizem v hrvaško državno blagajno prinaša kar 25 odstotkov prihodkov. Če bo letošnja sezona za dve tretjini slabša, je proračunska luknja debela kar za osem milijard evrov."