18. vzporednik

Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek "Whatever it takes", s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.

"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. Je človek trga." –Janko Petrovec

Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca "zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.

"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."

Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.

"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." - Karmen Švegl

Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.

"Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Zahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."

Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?

"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu." 

To, kar smo lahko videli v sredo, je bila inavguracija brez primere. Ni bilo velikih množic, ki so običajno prisotne ob prisegi novega predsednika, slovesnost je zaradi nedavnega vpada Trumpovih podpornikov v kongres varovalo na tisoče pripadnikov nacionalne garde.

"Veliko ljudi je želelo priti na inavguracijo in tudi za njih je bil ta občutek zaprtega središča, pustih ulic in oboroženih ljudi na vsakem koraku nenavaden. Res nenavadna inavguracija." - dopisnik Andrej Stopar

Takoj po inavguraciji so v ZDA doživeli "metež izvršnih ukazov": "Biden se je osredotočil predvsem na pandemijo, vrnitev k podnebnem sporazumu, v Svetovno zdravstveno organizacijo … Ustavil gradnjo zidu na meji z Mehiko, spremenil del pravil za migracijo."

"Mislim, da se bo Kamala Harris ukvarjala predvsem z vprašanji rasne in spolne enakosti. Mislim, da je kar poklicana k temu. Njeno področje bo gotovo socialna reforma in reforma kazenske zakonodaje."

Sestava nove administracije je zelo pisana in odraža ameriški multikulturalizem. Če je je za Trumpovo administracijo veljajo, da so v njej predvsem beli moški, so tukaj predstavniki vseh: Latinoameričani, staroselci, ljudje z različnimi spolnimi identitetami, veliko je žensk ...

"Biden se bo prisiljen ukvarjati s Kitajsko in verjetno bo v te odnose v neki drugi konstalaciji stopila Rusija, ker demokrati so obsedeni z Rusijo in Putin ne bo več mogel računati na ta popustljiv slog Donalda Trumpa, ki se je izogibal, da bi karkoli slabega izjavil o Putinu."

Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.

"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik 

Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?

"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."

V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.

"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."

V sredo smo lahko spremljali vdor Trumpovih privržencev v simbol ameriške demokracije, v ameriški kongres. Gre za izredne dogodke v eni izmed najtesnejših evropskih zaveznic. 

"Odzivi evropskih voditeljev so šok, nejevera, obsodba nasilja, pozivi k razumu ter zaupanje v trdnost ameriških institucij in demokracije. Upajo, da bo novoizvoljenjemu predsedniku Joeju Bidnu uspelo pomiriti strasti. Zdi se mi, da skoraj ne bo nobenega evropskega politika, ki bi objokoval Trumpov odhod iz Bele hiše. Čezatlantski odnosi so v času Trumpa zelo trpeli, bili so celo med najslabšimi do zdaj." – Igor Jurič

Po dolgih in naravnost mučnih pogajanjih se je vendarle končala zgodba brexita. Kaj sporazum pomeni za državljane EU in Združenega kraljestva in kakšne težave so se pokazale v prvem tednu veljave?

"Na mejah EU z nekdanjo članico ni prišlo do večjih težav. Kažejo pa se druge dolgoročne posledice, recimo konec študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus, ker Britanci ne želijo več sodelovati v njem. Ne bo več avtomatičnega medsebojnega priznavanja izobrazbe, podobno velja tudi za poklicne kvalifikacije. Državljani bodo lahko potovali na Otok in tam ostali brez vizuma le od 90 dni. Podobno velja v obratni smeri."

Zapleta se tudi pri cepljenju proti covidu-19. Zaradi hudih posledic, ki jih ima pandemija, vsi ti postopki potekajo neverjetno hitro. Vsi se zavedajo, da bomo lahko normalno zaživeli šele takrat, ko bo na voljo dovolj cepiva, zato so v EU močno skrajšali vse administrativne postopke ali pa nekatere peljali celo sočasno, da bi bilo čim hitreje na voljo čim več cepiv.

"Na Evropski agenciji za zdravila in na Evropski komisiji se zavedajo, da pomemben del prebivalstva že tako zavrača cepljenje in če bi s prehitrimi odločitvami porušili zaupanje državljanov v varnost in zanesljivost cepiv, bi se nedvomno ustrelili v lastno nogo.""

EU je sklenila dogovor za nakup dodatnih 300 milijonov doz cepiva, ki ga proizvaja podjetje Pfizer. Skupaj z nakupljenimi cepivi drugih proizvajalcev bo zaloge cepiv torej dovolj, da bo lahko cepljenih 80 odstotkov prebivalstva.

Nemčija je v številnih pogledih vodilna na stari celini. Ne le gospodarsko, v zadnjega pol leta je Nemčija predsedovala Evropski uniji, med prvimi je predstavila tudi načrt cepljenja prebivalstva proti koronavirusni bolezni.

V Nemčiji so do zdaj veljali bolj rahli ukrepi, reševanja epidemije so se lotili z mehkim pristopom, a ker jim rasti ni uspelo ustaviti, od 16. decembra tudi tam veljajo strožji ukrepi.

"Podpora ukrepom tukaj je visoka. Ko jih sprejmejo in zaostrijo, pa jih tudi nemška kanclerka pojasnjuje redno na tiskovnih konferencah, tudi v parlamentu. Ukrepi se ne spreminjajo, kar sprejmejo in utemeljijo, potem to velja za čas, ki ga napovedo." – Polona Fijavž

Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva

V 18. vzporedniku smo tokrat pogledali v Avstrijo. Tam število okužb še naprej upada, zato se začenjajo pogovarjati tudi o postopnem sproščanju ukrepov. Pred tednom dni so začeli tudi množično testiranje prebivalstva, s katerim želijo oceniti, kako razširjen je virus v posameznih regijah. Gre za logistično zelo zahteven projekt, v začetku so poročali tudi o dolgih vrstah in tehničnih težavah, a izkušnje kažejo, da naj bi šlo za enega izmed uspešnih ukrepov. 

"Vlada vztraja, da je to edini način, da se prepreči tretje zaprtje javnega življenja in gospodarstva, čeprav Avstrijci težko verjamejo, da se to ne bo zgodilo, ker vedo, da je januarj in februarja običajno vrhunec gripe. Je pa res, da imajo Avstrijci že iz prvega vala kar nekaj dobrih izkušenj z množičnim testiranjem. Ocenjujejo, da bo to res pomagalo pri preprečevanju zaprtja."

Glede na to, da Avstrija ostro nasprotuje vseevropskemu zapiranju smučišč med prazniki, bo zanimivo spremljati tudi, kakšne ukrepe bodo sprejeli ob odprtju smučišč.

"Smučišča bodo začela delovati 24. decembra, ampak samo za dnevne goste. Kako pa bodo poskrbeli za ukrepe? Smučarski centri vedno znova ponavljajo, da je prostora dovolj, da gre samo za posamezne smučarje in ne toliko za skupine ..."

Našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš smo med drugim vprašali tudi, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica in kako bo letos videti tradicionalni novoletni koncert filharmonikov.

Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard o južni sosedi, kjer zaznavajo rekordne številke novih okužb in sprejemajo nove ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa

Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu. Včeraj so potrdili 3955 okužb ob 10.626 testih, skupno je aktivno okuženih skoraj 25.000 ljudi. Vstop na Hrvaško je zdaj mogoč le z negativnim izvidom testa PCR, največ okužb pa odkrivajo v prestolnici. Da se razmere še naprej slabšajo, nam je zatrdila tudi naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard.

"Ogromna težava Hrvaške, ki je ta hip po štirinajstdnevni incidenci takoj za Luksemburgom, se pravi med najslabšimi državami v Evropi, je ta, da znanstvena skupnost ni enotna v svojih stališčih in predlogih, ki jih daje vladi. Eni trdijo, da ni tako slabo, drugi, da je stanje alarmantno. Na žalost je vlada premierja Plenkovića predolgo poslušala tiste, ki so trdili, da je vse pod nadzorom. Kajti zdaj postaja jasno, da na Hrvaškem čisto nič ni več pod nadzorom. Epidemiologom ne uspe več pokriti okuženih, kaj šele njihovih stikov."

Tanja Borčić Bernard dodaja, da je tudi hrvaško gospodarstvo v zelo slabem stanju, saj je to v drugem tromesečju imelo kar 15,4-odstoten padec BDP-ja, v tretjem pa kar 10-odstoten in to kljub relativno solidni turistični sezoni: "Ta podatek kaže, kako je Hrvaška odvisna od turizma."

"Tudi samo dejstvo, da se Hrvaška ne zapira ob takšni slabi epidemiološki sliki, pove, da denarja za nadomestila ni."

Med drugim smo govorili tudi o tem, kako se z okužbo in samoizolacijo sredi krize spoprijema premier Plenković ter kako bo mesto Zagreb izkoristilo 700 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po pomladnem potresu. Vprašali smo tudi, kaj nova film in knjiga razkrivata o zagrebškem županu Milanu Bandiću.

Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec

V Italiji, kjer smo spomladi spremljali prve kaotične prizore epidemije na evropskih tleh, se število smrtnih žrtev covida-19 spet močno vzpenja in dosega ravni iz prvega vala epidemije. Razmisleki pa so zdaj drugačni – dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, po čem se zdajšnji omejevalni ukrepi razlikujejo od spomladanskih, kakšne načrte ima država za testiranje in cepljenje ter o papežu Frančišku, ki ob začetku adventnega časa razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih.

V teh dneh pa je sredozemska dieta praznovala 10 let Unescove zaščite. Kaj točno je v tem primeru zaščiteno?

"To ni dieta za hujšanje, ampak sredozemski način prehranjevanja. Temelji na skupnosti. Obedovanje v družbi ima številne pozitivne učinke. Sestavine? V grobem lahko rečemo, da je sredozemska dieta zelo raznovrstna, temelji pa na žitaricah, sadju, sveži zelenjavi v vseh letnih časih, semenih in oljčnem olju, ob zmernem uživanju belega mesa, rib, stročnic, jajc, mlečnih izdelkov in rdečega vina ter ob skopih odmerkih rdečega mesa in živalskih maščob."

Kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu Iz Carigrada se je oglasila Karmen Švegl

Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.