18. vzporednik

V Rusiji zaradi težkih razmer v zaporu gladovno stavka opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ob ukrajinski meji pa se je zbralo že več deset tisoč ruskih vojakov. 

Rusko cepivo Sputnik je trenutno pod drobnogledom Evropske agencije za zdravila, za uporabo v EU ga še ni odobrila, a vseeno so ga nekatere države že začele uporabljati. Od zunaj se zdi, da Rusi cepivo vidijo kot močno orožje diplomacije, znotraj države pa cepljenje prebivalstva poteka zelo počasi, saj Rusi cepljenju niso naklonjeni. 

Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.

Kot pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, razpoloženje ni ravno praznično, ampak bolj spokojno, zaskrbljeno, celo nekoliko pusto – tako v Rimu kot tudi v Vatikanu: "Če razmišljamo s stališča vernika, je veliki petek resnično tesnoben dan – dan podoživljanja tega arhetipskega Jezusovega trpljenja, ki se ga v krščanskem kulturnem svetu že stoletja spominjamo na najrazličnejše načine, da bi tudi v njem našli odgovore lastnih stisk in trpljenj."

Ne približuje pa se le velika noč, ampak tudi 80-letnica začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Šesti april je tisti datum, ko so nacistična letala napadla Beograd. Skoraj polovico naše države je za dobri dve leti takrat zasedla fašistična Italija. Na vprašanje, kako bodo pri sosedih zaznamovali to okroglo obletnico, naš dopisnik odgovarja, da, kot kaže, je sploh ne bodo: "Oziroma, natančneje: ne bo je zaznamovalo državno vodstvo. In to je problem."

"V Italiji gre pri temi fašističnih zločinov za dva ločena tira: na eni strani so zgodovinarji, ki imajo morda eni bolj levičarske in drugi bolj konservativne poglede, vendar pa se strinjajo glede zgodovinskih dejstev. Problem je zlasti v tem, da zgodovinska dejstva ne privrejo v javni prostor. In za to je kriva zlasti politika. Politika nerada odpira vprašanja fašizma in njegovih zločinov, saj to po navadi sproži burne odzive na desnici. Pri tem igrajo veliko vlogo nekatere izseljenske organizacije, ki imajo v tukajšnjem prostoru veliko moč. Njihova naracija zgodovinskih dogodkov je v veliki meri drugačna od znanstvenih dosežkov in je zgrajena na pojmu 'dobrega Italijana', ki je vedno znova žrtev. In takšen nezgodovinski pogled ima v javnem prostoru veliko uspeha, do te mere, da v šolskih učbenikih za zgodovino skoraj ni omembe italijanske invazije in okupacije Jugoslavije leta 1941, kaj šele, da bi ob tem pisali tudi o fašističnih zločinih na našem območju."

Z Jankom Petrovcem smo govorili tudi o tem, s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija med epidemijo. Ta je imela prejšnje leto največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države: "Lani je umrlo 700.000 ljudi, kar se ni zgodilo od vojnega leta 1944. Po drugi strani se jih je rodilo samo dobrih 400.000, kar je najmanj od združenja Italije pred 160 leti. Letni saldo je torej minus 300.000 prebivalcev, pri čemer Italiji ne pomagajo več niti priseljenci, ki jih je med epidemijo prišlo občutno manj."

"Problem pa je še bolj zavraten. Prejšnje leto se je v Italiji poročilo pol manj ljudi kot v letu pred tem. In ker se dve tretjini italijanskih otrok rodi v zakonu, se demografi bojijo, da bo padec števila rojstev letos in prihodnje leto še občutno globlji. Prve znake so na statističnem uradu opazili že pri rojenih novembra in decembra lani, z drugimi besedami – Italijani so po izbruhu epidemije prenehali načrtovati rojstva otrok."

V 18. vzporedniku gledamo proti Avstriji, kjer se število novih okužb spet povečuje, povečuje se tudi pritisk na bolnišnične kapacitete. Hkrati s tem pa so na Dunaju prejšnji konec tedna doživeli napete proteste 20.000 nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so se jim pridružili tudi nekateri desničarski politiki. S Petro Kos Gnamuš smo razmišljali o sporočilih protestnikov in odzivih vlade. Ponekod v Avstriji so ukrepi res strogi: "Nekje morajo prebivalci celo ob izstopu iz svojega mesta pokazati negativni izvid testa."

Naša dunajska dopisnica pa poroča tudi o poteku cepljenja ter iskanja pomoči v Izraelu, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.

"Protesti postajajo vse bolj množični in vse bolj nasilni. Protestniki se ne strinjajo z ukrepi, ki jih je uvedla vlada v boju z epidemijo. Tudi v prihodnjih tednih lahko pričakujemo proteste, ki pa jih nekateri že politično izrabljajo."

Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. Mojca Širok pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.

"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."

Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.

Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vprašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo. 

Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?

"Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."

Zaradi lepšega vremena, ki ljudi kliče po druženju, so v Nemčiji v nekaterih mestih kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa spet uvedli obvezno nošnjo mask na mestih, kjer je večje število ljudi, npr. v parkih. Ljudje že nestrpno pričakujejo odpiranje javnega življenja, saj so razen šol in nujnih trgovin še vedno zaprte vse dejavnosti.

"Tudi Merklova je nakazala, da je potrebna perspektiva odpiranja, ker se tudi podpora ukrepom manjša in toplo vreme spodbuja ljudi k večjemu družabnemu življenju. Ljudje potrebujejo jasno perspektivo, kaj se bo odpiralo, kdaj, kakšni dejavniki bodo upoštevani. O tem bodo ljudje obveščeni v sredo."

Spet so torej odprli šole, ki so bile zaprte zadnjih osem tednov. Izpad pouka je pettedenski, saj so imeli učenci v tem času tri tedne počitnic. Odprli pa so le najnižje razrede osnovnih šol, in sicer v desetih zveznih deželah od šestnajstih: "Dežela Spodnja Saška je šla povsem po svoji poti in je osnovne šole odprla že januarja s prepolovljenimi razredi. Pouk izvajajo vsak drugi dan."

V Nemčiji testiranje učiteljev ni obvezno, je prostovoljno. Šole so po večini dobile hitre teste, tako da je vsaka šola določila enega ali dva človeka, ti ljudje so se izšolali po videu, kako se testira, in zdaj ti ljudje enkrat ali dvakrat na teden izvajajo testiranje vseh učiteljev na šoli. 

"Higienski ukrepi so standardi. Če je kdo okužen, gre tako v karanteno samo polovica razreda. Otroci so torej doma ali v šoli vsak drugi dan. Tudi med poukom so tukaj v Berlinu obvezne maske tudi za najmlajše, je pa to odvisno od dežele do dežele."

Zadnje tedne so se nemški mediji množično razpisali o Sloveniji, gre predvsem za zelo kritične prispevke. Začelo se je novembra ob podpori premierja Janše Trumpu po Twitterju. Takrat je Spiegel označil slovenskega premierja za "slovenskega Donalda". Pojavilo se je tudi nekaj člankov v uglednem nemškem časniku Süddeutsche. Članek o Sloveniji je imel naslov "Samozavestni maršal Twito", v katerem so pisali, da premier Janša na družabnih omrežjih vodi vojno proti medijem, da si želi podrediti medije in da je njegov vzornik Donald Trump.

"Slučajno se je na pravem mestu v pravem trenutku znašel nekdanji hrvaški finančni minister Slavko Linić, pa lokalni župan iz Koprivnice, nekdo iz vodstva hrvaške rokometne zveze, pomočnica guvernerja Hrvaške narodne banke, ki je stara 46 let, pravi pa, da ima neke kronične težave … " ne gre za čisto navadne državljane, pojasnjuje naša hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard. "Hrvaški zavod za javno zdravje je šele 50 dni po začetku cepljenja objavil dokument, protokol o organizaciji cepljenja, koga naj se pokliče, če na koncu delovnega časa ostane kakšen odmerek cepiva. Minister za zdravje Vili Beroš in premier Plenković sta t.i. priviligarno cepljenje obsodila."

V pogovoru tudi o tem, ali bodo Hrvati v načrt cepljenja vpeljali odmerke ruskega cepiva? Kakšno turistično sezono si obetajo naši južni sosedi? So 50 dni po katastrofalnem potresu v Banovini že vsi oškodovani prebivalci dobili primerno nadomestno namestitev? Kaj se dogaja v kampanji pred prihajajočimi lokalnimi volitvami?

Konec lanskega decembra je Ustavno sodišče na Kosovu ugotovilo, da je bila lanska izvolitev premierja Hotija v parlamentu nezakonita in zato odredilo predčasne volitve. Dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki je trenutno na Kosovu, ugotavlja, da ima trenutno največ možnosti za zmago Albin Kurti. Sicer pa je zaupanje v politiko na Kosovu izjemno majhno: "Politiki obtožujejo en drugega, ne pogovarjajo pa se o tem, kako bi spremenili to, da mladi ne bi odhajali v tujino, ne pogovarjajo se o višjih plačah, mladi ne vidijo nobene perspektive."

"Na Kosovu od danes naprej policijske ure ni več. Vzudšje je precej bolj sproščeno, kot bi človek na epidemiološko situacijo pričakoval. Dovoljeno je zbiranje do 50 ljudi v zaprtih prostorih in 80 na prostem." 

V prispevku tudi o tem, zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19 in ali bodo res začeli izdelovati rusko cepivo?