18. vzporednik

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?

Kako je z aktualnimi covidnimi številkami na Balkanu, naš dopisnik odgovarja, da za zdaj še ni odstopanj od evropskih vzorcev, in čeprav so številke celo nekoliko nižje, v Srbiji na primer opozarjajo na enake probleme, bolnišnice se polnijo: "Beograd je že ves čas žarišče okužb, ampak je mesto, kjer omejitve za zajezitev virusa najmanj veljajo. Enako velja tudi v Bolgariji. Tam se ljudje pritožujejo nad številnimi odprtimi lokali in bari, čeprav imajo rekordna števila okužb. V Romuniji so na cesti zdravniki, ki niso dobili obljubljene finančne pomoči ..."

"Aleksandar Vučić pa javnosti pošilja zelo različne signale. Po eni strani govori, da mora gospodarstvo delati naprej, po drugi strani pa se zavzema za strožje ukrepe, torej čisto zaprtje, polovični ukrepi pa naj bi bili le škoda za gospodarstvo."

Pred dnevi je potekal tudi spletni vrh Berlinskega procesa, ki ga sestavljajo predstavniki šestih držav Zahodnega Balkana: Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med drugim so podpisali deklaracijo o skupnem regionalnem trgu in zeleno agendo. Kaj to, če sploh kaj, v teh zaostrenih razmerah pomeni v praksi?

"Čas je za zeleno agendo. V tem jesensko-zimskem času bi lahko masko nosili ne le zaradi covida, ampak tudi zaradi onesnaženega zraka. Beograd je eno najbolj onesnaženih mest. Da gredo prihodnja vlaganja v to smer, je absolutno zelo dobro, saj smo imeli že veliko primerov, da so nekatera podjetja tudi iz Kitajske prevzemala to že sicer umazano industrijo in hkrati izkoriščala možnost, da Srbija še ni članica Evropske unije in so zato ukrepi manj strogi."

Govorili smo tudi o Črni gori in kaj se tam dogaja z oblikovanjem nove vlade, saj so konec avgusta imeli volitve, na katerih je opoziciji po tridesetih letih uspelo nekako s prestola vreči Mileta Đukanovića, ter ob koncu spregovorili še nekaj malega o jesenskem koronskem razpoloženju v Beogradu in nogometni evforiji.

V 18. vzporedniku se odpravljamo v mesto, v katerega so že ves teden uprte oči svetovne javnosti. Washington je središče ameriške volilne drame, ki je v tem tednu postregla s preobrati, napetimi trenutki in predvsem veliko negotovosti, končni rezultati pa še vedno niso znani. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kaj lahko razberemo iz že znanih rezultatov volitev, kakšen boj za njihovo interpretacijo je pred nami v prihodnjih tednih in mesecih ter kako bo tesen rezultat vplival na razdore in napetosti v ameriški družbi. Hkrati pogledamo še tista glasovanja, ki so ob predsedniških volitvah ostala v ozadju – na glasovanja o legalizaciji različnih drog v številnih zveznih državah ter bitko za senat in predstavniški dom.

Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo

V 18. vzporedniku smo se odpravili v mesto, v katero so že ves teden uprte oči svetovne javnosti. Washington je središče ameriške volilne drame, ki je v tem tednu postregla s preobrati, napetimi trenutki in predvsem veliko negotovosti. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem smo razmišljali, kaj lahko razberemo iz rezultatov volitev, kakšen boj za njihovo interpretacijo je pred nami v prihodnjih tednih in mesecih ter kako bo tesen rezultat vplival na razdore in napetosti v ameriški družbi. Hkrati smo pogledali še tista glasovanja, ki so ob predsedniških volitvah ostala v ozadju – na glasovanja o legalizaciji različnih drog v številnih zveznih državah.

"Ozračje je razgreto. /.../ Jaz sem previden. Ne čutim pa neke posebne nevarnosti, če grem ven tukaj v Washingtonu. So se pa vsi pripravili na proteste." – Andrej Stopar

V 18. vzporedniku se sprašujemo o stanju v državi, ki je po številu smrti zaradi bolezni covid 19 na četrtem mestu na svetu. Poleg dejstva, da v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo raste, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kateri deli Rusije so najbolj kritični v drugem valu okužb s koronavirusom, v kakšen položaj je Rusijo postavila obnovljena vojna v Gorskem Karabahu ter kako trdno ruska oblast podpira spornega predsednika Lukašenka v Belorusiji. Vprašamo se tudi, kako v Moskvi tokrat gledajo na predvolilno tekmo v ZDA.

Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo

Tudi Rusija se, tako kot vsi preostali v Evropi, spet spopada z novimi rekordi v številu novih okužb s koronavirusom. Ta teden so dosegli tudi novo najvišje število umrlih v enem dnevu, 320 ljudi je izgubilo življenje v torek. Je spet najbolj na udaru Moskva in kakšne ukrepe tokrat sprejemajo ruske oblasti, odgovarja naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.

"Največ okuženih je v ruski prestolnici, kjer pa ne glede na to, da se virus širi, ostrih ukrepov za zaostritev epidemije za zdaj niso sprejeli. Čeprav se bolnišnice polnijo in se koronavirus širi hitreje, pa se vlada več kot očitno želi izogniti popolnemu zaprtju gospodarstva. Zato je odprto vse."

Hkrati z epidemijo pa se mora ruska oblast ukvarjati z vse bolj kritičnim dogajanjem na kriznih območjih, v katerih je prisotna in vpletena. V zadnjem mesecu so v ospredju spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu, kjer je Rusija že dvakrat neuspešno skušala doseči premirje. Ta teden je že po nekaj urah propadlo še tretje premirje.

"Rusija se zavzema za politično rešitev krize, južni Kavkaz je njeno interesno območje. Putin je obe strani znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Rusija in Armenija sta zaveznici v organizaciji o kolektivni varnosti in če bi Azerbajdžan napadel Armenijo, bi Rusija morala pomagati. Moskva pa odnosov z Bakujem ne želi poslabšati."

Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, če so tokrat odzivi držav članic EU bolj usklajeni, kako bodo novi rekordi v številu okužb vplivali na gospodarstvo in kje se tokrat zatika v pogajanjih o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Pogledamo tudi v prodajalne evropskih potnih listov.

Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva

Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času. 

"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa." 

Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo. 

Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.

"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok

V 18. vzporedniku se sprašujemo o stanju v državi, kjer predvolilni čas vedno prinaša vsakodnevna presenečenja in nepredvidljive zasuke. Letos je v Združenih državah dogajanje še bolj intenzivno kot po navadi - ne le zaradi predsednikove okužbe s koronavirusom, žgočih kriz je v državi vsak dan več. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o poteku pandemije, ki se ob skoraj 220.000 mrtvih v državi še zaostruje, o zveznih državah, ki bodo odločile volitve 3. novembra, o sporih glede glasovanja po pošti in o nevarnosti nasilnih spopadov, ki bi lahko izbruhnili v primeru nejasnega izida volitev. Slišite tudi predstavnike različnih družbenih skupin, ki bi lahko s svojimi glasovi odločile o prihodnjem predsedniku ZDA.

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev

Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.

"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."

Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.

"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."

Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.

"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "

Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.

"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni." 

Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.

"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."

V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.

A obletnica koroškega plebiscita ljudi povezuje ali razdružuje, o koronavirusu v Avstriji in o tem, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone ter kako bo s sezono pozimi?

V 18. vzporedniku smo se obrnili proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnili pa smo se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.

V 18. vzporedniku gledamo proti delu sveta, kjer je prva država, ki je že drugič uvedla večtedensko karanteno. V Izraelu se vsak dan spopadajo z več tisoč novimi okužbami s koronavirusom, hkrati pa so v središču pozornosti tudi zaradi svoje zunanje politike. Po vzpostavitvi (tudi uradnih) diplomatskih odnosov med nekaterimi zalivskimi arabskimi državami in Izraelom z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o posledicah tega dogovora za Palestince in o (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu med Trumpovo vladavino. Pogledamo tudi projekcijo slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu in se sprašujemo, kako skušajo Združeni arabski emirati zgraditi novo podobo države v svetu.

O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl

Gledamo proti delu sveta, kjer je prva država, ki je že drugič uvedla večtedensko karanteno. V Izraelu se vsak dan spopadajo z več tisoč novimi okužbami s koronavirusom, hkrati pa so v središču pozornosti tudi zaradi svoje zunanje politike. Po vzpostavitvi (tudi uradnih) diplomatskih odnosov med nekaterimi zalivskimi arabskimi državami in Izraelom z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o posledicah tega dogovora za Palestince in o (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu med Trumpovo vladavino. Pogledali smo tudi projekcijo slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu in se spraševali, kako skušajo Združeni arabski emirati zgraditi novo podobo države v svetu.

A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?

A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?

Zakon o popotresni obnovi Zagreba je sabor sprejel, ni pa še zaživel, iz več razlogov: največji je denar, ki ga država nima, še vedno čaka tudi na prvih 89 milijonov evrov pomoči iz sklada za solidarnost Evropske komisije, pa še to bo šel ta denar le za javne objekte in infrastrukturo, nam je povedala naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard.

Hrvaški turizem 2020

Hrvaška je avgusta imela dobre rezultate, ko je ponekod na obali izgledalo popolnoma enako kot pred koronsko krizo. Prav pred dnevi so na ministrstvu za turizem predstavili rezultate dosedanje turistične sezone, ki je zagotovo boljša od pričakovanj. "Najbolj zadovoljni so v avtokampih, tisti, ki oddajajo zasebne hiše oziroma vile, in pa navtični turizem, kjer računajo, da bi do konca leta lahko dosegli do 85% rezultatov."

"Zdrav razum je naš razum"

Znanstvena skupnost na Hrvaškem je proteste in shod z naslovom Festival svobode, na katerem so zažigali obrazne maske in nosili napise s sporočili Covid je laž, obsodila, zanimivo pa je, da jih je policija dovolila. "Med protesti se je sicer zgodil incident, ko je nek udeleženec padel v nezavest in vozilo urgence ni moglo do njega, ker so jih nekateri protestniki obmetavali s plastenkami."

V 18. vzporedniku se obračamo proti Nemčiji. Pred petimi leti, ko so tisoči beguncev z Bližnjega vzhoda prek številnih evropskih meja skušali doseči Nemčijo, se je kanclerka Angela Merkel odzvala z izjavo, da je Nemčija močna država in da zmorejo premostiti to krizo. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako so se takratni prišleki vključili v nemško družbo, kakšen je njihov družbeni položaj, izobrazba in zaposlitve ter kakšne politične posledice je imela odločitev Merklove, da odpre nemška vrata za prosilce za azil. Pregledamo tudi aktualno dogajanje v nemško-ruskih odnosih, ki so se zaostrili zaradi zastrupitve vodje ruske opozicije Alekseja Navalnega.

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil

Pred petimi leti, ko je več tisoč beguncev z Bližnjega vzhoda prek številnih evropskih meja skušalo doseči nemško mejo, se je kanclerka Angela Merkel odzvala z izjavo, da je Nemčija močna država in da zmore premostiti to krizo. To je sprožilo burne odzive v številnih državah, največ razprav pa seveda na nemških tleh.

"Ta vključitev je bila uspešna, celo bolj kot takrat, ko so pred 50. leti v Nemčijo prišli turški priseljenci, ki še danes niso povsem integrirani. Tokrat pa je prišla tolikšna količina ljudi, da so bili potrebni načrti, zato je integracija morala biti intenzivna."

Polona je bila leta 2015 v Berlinu, v Münchnu, na avstrijsko-nemški meji, kjer je spremljala prihode beguncev in nameščanje, njihove težave po eni in težave mest po drugi strani. Zdaj pa po petih letih tisto obdobje in njegov vpliv na današnjo nemško družbo vidi nekoliko drugače:

"Na začetku so bili globoko zaskrbljeni in negotovi, kaj se je z nemško družbo zgodilo in kaj bo iz nje nastalo. To je bil en narod, vsi so bili Nemci, živeli so na istem ozemlju, ampak sovraštvo med njimi je bilo ogromno. Danes se zdi, da so se te strasti nekoliko umirile. Razlog je mogoče v tem, ker se je Nemčija kot bogata država dobro lotila tega projekta. Ljudje so zdaj nekoliko bolj zadovoljni in manj polarizirani."

V Črni gori so na parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj je pripeljalo do korenitih sprememb v volilnih rezultatih, katere delitve v črnogorski družbi so krojile razvoj države v preteklosti in danes ter kakšni scenariji za prihodnost države se ta hip zdijo najverjetnejši. Ozremo se tudi na nova pogajanja med Srbijo in Kosovom ter na protivladne proteste v Bolgariji.

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi

V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.

"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." – Boštjan Anžin

Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.

"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin

Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev. 

"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin

Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.